ZVis člen 63.. ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-11, 54/2, 118, 118/1.. ZUJF člen 183.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - projektno organizirano delo - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - raziskovalno delo - sodna razveza - denarno povračilo
To, da tožnik v najavi izvedbe študijskega procesa za študijsko leto 2016/2017 ni bil predviden za opravljanje pedagoškega dela, ni odločilna okoliščina za ugotovitev obstoja delovnega razmerja od 1. 10. 2016 dalje. Tudi to, kar poudarja pritožba, da so organi tožene stranke samostojni pri določanju izvajalcev študijskih programov, ni relevantno za odločitev, da tožniku delovno razmerje 30. 9. 2016 ni prenehalo in mu od 1. 10. 2016 dalje še traja. Takšna odločitev je namreč zgolj posledica ugotovitve, da se je delovno razmerje transformiralo iz določenega v nedoločen čas oziroma, da je med tožnikom in toženo stranko obstajalo delovno razmerje za nedoločen čas, glede katerega ni bilo zakonitih razlogov za prenehanje. To vprašanje, ali bi tožena stranka za tožnika imela delo ali ne, bi utegnilo biti relevantno šele v primeru vprašanja tožnikove reintegracije, ki pa ni več odprto, saj je sodišče prve stopnje pravnomočno zavrnilo tožnikov zahtevek za vrnitev na delo k toženi stranki, pogodbo o zaposlitvi pa je sodno razvezalo.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnik je storil v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitane kršitve in sicer, da spornega dne ni prevzel službenega vozila, da toženi stranki ni predložil ustreznega seznama aktivnih strank skupaj s kontakti teh strank in tudi ne poročila o vseh novih vstavitvah piv v gostinskih lokalih na njegovem območju. S tem je kršil delovne obveznosti po določbah 33., 34. in 37. člena ZDR-1 in pogodbo o zaposlitvi, po kateri se s podpisom pogodbe o zaposlitvi zavezuje, da bo delo, za opravljanje katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, opravljal vestno in strokovno, na način, ki je v dobrobit delodajalcu in zaposlenim ter s primerno skrbnostjo, vestno, pošteno, odgovorno in učinkovito.
zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodno varstvo - predhodno varstvo pravic pri delodajalcu
Ko javnemu uslužbencu, za katerega se uporablja tudi drugi del ZJU, preneha delovno razmerje za določen čas zaradi poteka tega časa, in o tem prejme le pisno obvestilo (ali če se to zgodi brez takšnega obvestila - glede na že jasno določen čas trajanja delovnega razmerja do določenega datuma v pogodbi o zaposlitvi), ni podlage za uveljavljanje predhodnega varstva (vložitve zahteve in nato pritožbe) po določbah 24. in nadaljnjih členov ZJU. Takšna zahteva je lahko upravičena le v času trajanja delovnega razmerja. Po tem, ko delovno razmerje že preneha, vlaganje zahtev za odpravo kršitev in odločanje s pisnimi sklepi ni niti smiselno niti predvideno. Zato je Vrhovno sodišče RS v zvezi z uveljavljanjem pravice do transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas zavzelo stališče, da je predhodna pritožba pri delodajalcu v smislu 25. člena ZJU procesna predpostavka za vložitev tožbe le v tistih primerih, ko delavec uveljavlja transformacijo v času trajanja delovnega razmerja.
sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - vlaganja v tujo nepremičnino - pridobitev lastninske pravice na podlagi dogovora o skupni gradnji
Pritožbeno sodišče na oceno sodišča prve stopnje, da je bila tožba sklepčna, ni vezano in lahko tudi samo ugotovi, da tožba ni sklepčna. Vendar pa mora v tem primeru v skladu z ustavno zahtevo po enakem varstvu pravic iz 22. člena Ustave zagotoviti, da stranka ne bo v bistveno slabšem položaju, kot bi bila v primeru, če bi to ugotovilo že sodišče prve stopnje (tudi tožena stranka na nesklepčnost med postopkom na prvi stopnji ni opozarjala).
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 122, 122/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Za razliko od tožnika, tožena stranka v zvezi z vprašanjem možnosti nadaljevanja delovnega razmerja s tožnikom ni podala posebnih dokaznih predlogov, četudi uporaba prvega odstavka 109. člena ZDR-1 ni zgolj pravno vprašanje. Predvsem pa iz pritožbenih navedb napačno izhaja, kot da je odločitev o tem vprašanju zgolj v domeni predstojnika (tožena stranka npr. njegovega zaslišanja ni predlagala) oziroma v pristojnosti delodajalca - kot da ne bi bil možen niti sodni preizkus takšne odločitve.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka za presojo kršitve patenta v zvezi z izdajo začasne odredbe predložiti prevod opisa evropskega patenta v slovenski jezik, sicer naj bi postavitev izvedenca patente stroke, ki naj bi podal ugotovitve glede kršitve patenta, predstavljala izvedbo informativnega dokaza.
Utemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker pri presoji bistvenih karakteristik izuma ni upoštevalo doktrine ekvivalentov. Ta določa, da je pri presoji obsega varstva, ki ga zagotavlja evropski patent, treba upoštevati vsak element, ki je enakovreden elementu določenem v patentnih zahtevkih.
Ker se sodišče prve stopnje zaradi pomanjkanja strokovnega tehničnega znanja očitno ni moglo opredeliti do nasprotujočih si navedb pravdnih strank, je za presojo vprašanja, ali je tožeča stranka s stopnjo verjetnosti izkazala domnevno kršitveno ravnanje glede na ugotovljen obseg patentnega varstva, potrebna izvedba dokaza s postavitvijo izvedenca patentne stroke.
Zagovornik obdolženca najprej spregleda določilo člena 47/V Kazenskega zakonika, po katerem lahko sodišče s sklepom odredi takojšnje plačilo denarne kazni v roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev, če storilec zamudi s plačilom posameznega obroka.
Pravica do delne invalidske pokojnine je pravica, ki se delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti prizna poleg pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Te pravice pa ni mogoče enačiti z njeno odmero in izplačevanjem in tudi ni nujno, da so pogoji za izplačevanje delne invalidske pokojnine izpolnjeni istočasno s priznanjem pravice do delne invalidske pokojnine. Izplačevanje delne invalidske pokojnine je vezano na pričetek dela s skrajšanim delovnim časom na delu, na katerem ima delovni invalid priznano pravico do dela oziroma, je izplačevanje delne invalidske pokojnine vezano na izpolnjevanje drugih pogojev, ki so določeni v zakonu, kot npr. pri tožnici, ko je pogoje za izplačevanje delne invalidske pokojnine izpolnila naslednji dan po prenehanju prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti (1. alineja prvega odstavka 160. člena ZPIZ-1). V nobenem primeru pa delovni invalid ne more hkrati uživati dveh dajatev iz istega pravnega naslova.
ZSVarPre člen 36, 36/5, 36/6, 52, 54.. ZPIZ-1 člen 60.. ZPIZ-2 člen 63.
varstveni dodatek - trajna nezmožnost za delo - I. kategorija invalidnosti
Tožnica izpolnjuje z zakonom določene pogoje za priznanje pravice do trajnega varstvenega dodatka. Bistven v tej zadevi je bil odgovor na vprašanje, ali se tožnica šteje kot trajno nezmožna za delo. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi pravilno opozorilo na že izdano mnenje invalidske komisije I. stopnje z dne 17. 7. 1996, ki je ocenila, da je tožnica invalid I. kategorije invalidnosti od 17. 7. 1996 dalje. Pri tožnici je bila tudi ugotovljena telesna okvara v višini 90 % in sicer od 8. 5. 1996 dalje. Prva kategorija invalidnosti pa skladno z določbami Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (63. člena ZPIZ-2 oziroma 60. člen ZPIZ-1) pomeni, da zavarovanec v tem primeru zaradi zdravstvenega stanja ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela. Tako tudi ZSVarPre v 54. členu izrecno določa, da trajno nezmožnost za delo v postopku ugotavljanja upravičenosti do varstvenega dodatka, ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pogoj trajne nezmožnosti za delo, kot je določen v 5. odstavku 36. člena ZSVarPre je tako izpolnjen.
ZDR-1 člen 7, 8, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 118.. OZ člen 179.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - sodna razveza - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da so očitane kršitve, da tožnik omogoča osebam zadrževanje v servisu gasilskega doma, da ignorira nadrejene, da ne upošteva navodil delodajalca in malomarno opravlja svoje delo, premalo konkretizirane. Prav tako se pritožbeno sodišče strinja glede očitanih kršitev z dne 5. 12. 2014, 6. 12. 2014, 18. 12. 2014 in 19. 12. 2014 (na primer, da ni opravil vseh delovnih nalog vezanih na čistočo gasilskega doma,...), da v dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi ravno tožnik storil te kršitve. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje odločalo tudi o plačilu odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu oziroma mobinga. Tožnika so nadrejeni poniževali, ga zaničevali in z njim neetično komunicirali, v posledici navedenega se je tožnik psihično zrušil in potreboval zdravniško in psihiatrično pomoč. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00008129
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 45/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da določena ravnanja tožene stranke (tj. v zvezi z dogovorjeno potjo tožnico v ZDA, sestankom s potencialnim agentom za trg ZDA v prostorih tožene stranke in onemogočanje tožnice vključitev v razgovor, vzvišen odnos vodje do tožnice v obdobju enega leta pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in postopek glede odobritve zahteve tožnice za koriščenje letnega dopusta) vsako zase sicer ne predstavljajo trpinčenja, če pa jih upoštevamo kot celoto, pa skupaj predstavljajo trpinčenje tožnice na delovnem mestu, ki se je nad tožnico izvajalo v spornem obdobju. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da navedena ravnanja tožene stranke, gledano vsa ravnanja skupaj, predstavljajo trpinčenje tožnice na delovnem mestu, kot je to opredeljeno v 6.a členu ZDR.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00006474
KZ-1 člen 253. ZKP-UPB8 člen 144.
overitev lažne vsebine - oškodovanec
Čeprav je res, da predmet napada pri kaznivem dejanju po 253. členu Kazenskega zakonika ni posameznik, pa to še ne pomeni, da ne more biti s tem kaznivim dejanjem oškodovan. Po 144. členu ZKP je namreč oškodovanec katerakoli oseba, katere osebna ali premoženjska pravica je bila s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena. Njegovega položaja v kazenskem postopku tako ne določa objekt kazenskopravnega varstva, kot je to mogoče razumeti iz pritožbene obrazložitve, ampak zgolj vzročna zveza med kaznivim dejanjem in prekršeno oziroma ogroženo pravico, ki je v obravnavanem primeru pri navedeni gospodarski družbi nedvomna.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 38, 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - pomoč pri kaznivem dejanju
Tožnik je vedel, da je v njegovem osebnem vozilu odtujeno gorivo in ga je s svojim vozilom namenoma odpeljal s kraja dogodka. S takšnim ravnanjem je kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, pri čemer ima ta kršitev vse znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu KZ-1 v zvezi z 38. členom KZ-1, ki se nanaša na pomoč pri storitvi kaznivega dejanja. Zato je bil podan utemeljen odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00008417
OZ člen 150, 153, 153/2.. ZDR-1 člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - ekskulpacijski razlog - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost
Tožena stranka v pritožbi ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da gre pri delu z valjarjem za nevarno dejavnost v smislu določb OZ. Neutemeljene pa so njene pritožbene navedbe, da je za škodo, ki jo je utrpel, odgovoren izključno tožnik na podlagi drugega odstavka 153. člena OZ. Glede na trditve tožnika, da v vsakem primeru tožena stranka odgovarja za nastalo škodo iz nevarne dejavnosti in da je do nesreče pri delu prišlo brez krivde tožnika, ki se je slučajno nahajal v bližini delovnega stroja, in zaradi nepazljivosti upravljavca delovnega stroja, pritožbeno sodišče v zvezi s soprispevkom tožnika opozarja tudi na krivdno odgovornost tožene stranke, o kateri sodišče prve stopnje sicer ni zavzelo posebnega stališča. Vendar pa je glede na pravilne ugotovitve o pravno pomembnih dejstvih, ki obsegajo tudi (smiselno) ugotovitev, da je bil upravljavec valjarja premalo pazljiv, treba ob pravilni uporabi materialnega prava pri ugotovitvi porazdelitve odgovornosti med stranki tega postopka to upoštevati.
Ttožnikovo ravnanje ni bilo nerazumno in nepremišljeno, zato mu ni mogoče pripisati izključne krivde za nastalo škodo. Tožniku je sicer mogoče očitati, da ob pričetku dela z ročnim teptalcem ni (ponovno) preveril, ali delo lahko varno opravi, ni mu pa mogoče očitati, da ni počakal, da se valjar ustavi (glede na to, da se je pričel gibati hkrati z njim) niti da je kršil prepoved vstopa in izvajanja del v nevarnem področju valjarja, saj se valjar v trenutku, ko je tožnik začel opravljati naloženo delovno nalogo v njegovi bližini, še ni premikal, oziroma ga tožnik ni mogel videti. Res je, da bi tožnik lahko nezgodo preprečil, če bi ob pričetku dela (ponovno) preveril, ali se je morebiti valjar začel premikati, to pa je sodišče prve stopnje ustrezno prepoznalo kot njegov 10-odstotni soprispevek k nastali škodi.
OZ člen 190, 190/1, 193. ZPP člen 165, 165/2, 358. ZIZ člen 18, 19.
neupravičena obogatitev - pravni temelj - pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari
Pravnomočni sklep o izvršbi na temelju verodostojne listine je pravni temelj za zahtevek upnika. Dolžnik prejetega ne more zahtevati nazaj kot neupravičeno obogatitev (prvi odstavek 190. člena OZ).
Toženec je bil po odločbi z dne 1. 3. 2013 upravičen do prejemanja denarnega nadomestila med brezposelnostjo za čas od 1. 2. 2013 do 30. 4. 2013. Kasneje je tožeča stranka ugotovila, da toženec ob prijavi v evidenco brezposelnih ni izpolnjeval pogojev za vpis v evidenco, zato je obnovila postopek o priznanju pravice do denarnega nadomestila. Z odločbo z dne 20. 5. 2013 je odpravila prej citirano odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila. Navedena odločba je postala dokončna in pravnomočna. S tem je odpadla pravna podlaga za že izplačani znesek denarnega nadomestila v višini 1.433,97 EUR. Z odpadom pravne podlage je izpolnjen dejanski stan iz 1. alineje prvega odstavka 140. člena ZUTD, ki ureja možnost direktnega zahtevka za vračilo izplačanih denarnih nadomestil.
Skladno s prvim odstavkom 63. člena ZPIZ-2 je invalidnost podana v primeru, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Kot pa to izhaja tudi iz že zavzetega stališča pritožbenega sodišča v drugih zadevah po definiciji iz prvega odstavka 63. člena ZPIZ-2, ugotavljanje invalidnosti ni več pogojeno s trajno spremembo zdravstvenega stanja (kot je to veljajo po ZPIZ/92). Invalidnost je zato potrebno ugotavljati tudi, če spremembe v zdravstvenem stanju niso končne, ker je še mogoče pričakovati izboljšanje.
taksna obveznost - oškodovanec kot tožilec - sodni izvršitelj
Taksa je bila neutemeljeno naložena v plačilo osebi, ki ne more imeti statusa oškodovanca kot tožilca. Dejstvo, da je sodišče začelo postopati, je pripisati pritožnikovemu upoštevanju zavajajočega pravnega pouka v sklepu o zavrženju ovadbe, ne pa okoliščinam, ki jih je moč naprtiti v breme pritožnika, zato je naložitev takse nepravična, kar zahteva razveljavitev plačilnega naloga.
ZFPPIPP člen 331, 334, 334/1, 335, 335/1, 342, 342/1, 342/1-1, 342/1-2, 342/1-3, 342/2, 342/3, 346. ZZK-1 člen 89, 96.
izročitev nepremičnine kupcu - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - podlaga za vknjižbo pravice - sklep o prodaji - pravnomočnost sklepa - plačilo kupnine za nepremičnino - izklicna ali izhodiščna cena
Izpodbijani sklep je sklep, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca (tretji odstavek 342. člena ZFPPIPP). Tak sklep lahko sodišče izda šele (1) po pravnomočnosti sklepa o prodaji in (2) po plačilu kupnine.
Sklep o prodaji je dne 20. 6. 2017 postal pravnomočen. Po njegovi pravnomočnosti pa ni mogoče več oporekati višini izklicne oziroma izhodiščne cene.
ZPIZ-2 člen 18, 27, 27/5, 28, 38, 38/3, 39a, 202, 202/8, 398, 399.. ZPIZ-2B člen 18.
delna starostna pokojnina - predčasna pokojnina
Ker se določba 39. a člena ZPIZ-2 B glede izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine nanaša na pogoje po tem zakonu, to je na pogoje po splošnih predpisih, pogojev po splošnih predpisih, določenih v 27. oziroma 29. členu ZPIZ-2 pa tožnik ne izpolnjuje, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožbeni zahtevek zavrnilo in kot pravilni in zakoniti potrdilo izpodbijani odločbi toženca.