Zaradi neplačila mesečnih premij s strani toženke je jamstvo tožnice (to je obveznost poravnave doplačil zdravstvenih storitev neposredno izvajalcem zdravstvenih storitev) po zavarovalni pogodbi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 3. 4. 20073, sicer prenehalo, ne pa tudi njeno (zavarovalno) kritje oziroma obveznosti napram toženki iz omenjene pogodbe. Zato okoliščina prenehanja jamstva (materialno-pravno) ni ključna, saj je tožničina pogodbena obveznost obstajala še naprej. Ta se je upoštevaje določbo tretjega odstavka 9. člena splošnih pogojev (zgolj) spremenila tako, da je bila dolžna tožnica (ob pogoju poravnanih zapadlih obveznosti iz naslova neplačane premije) doplačila povrniti neposredno samemu zavarovancu. Da bi morebitna doplačila lahko povrnila, pa bi jih morala zavarovanka (to je toženka) pri njej uveljavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00005728
ZST-1 člen 5, 5/1.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti - vložitev tožbe - popolnost tožbe - pravica do sodnega varstva - sodne takse - obvezna dajatev - pogoji za oprostitev plačila sodne takse
Skladno s prvim odstavkom 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost ob vložitvi tožbe ne glede na to, ali je ta vsebinsko popolna oziroma primerna za obravnavo. Slednje je stvar pravdnega in ne taksnega postopka.
Ustava RS ne zagotavlja brezplačnega sodnega varstva pravic. Sodne takse predstavljajo obvezno dajatev, katere namen je v tem, da stranke krijejo del stroškov, ki nastanejo zaradi dela sodišča in so torej predpisane predvsem zaradi fiskalnih razlogov in za zagotavljanje ekonomičnosti postopka ter procesne discipline. Prek določb drugega poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks pa je pravica do sodnega varstva zagotovljena tistim, ki zakonske kriterije za oprostitev plačila taks izpolnjujejo.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - vloga poslana z navadno poštno pošiljko - vloga, poslana priporočeno po pošti - spor majhne vrednosti - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Ker pritožba ni bila poslana po pošti priporočeno, uporaba drugega odstavka 112. člena ZPP ne pride v poštev.
ZPP člen 108, 108/1, 110, 110/3, 270, 270/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2.
poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pritožba zoper sklep procesnega vodstva - napačen pravni pouk - nedovoljena pritožba - predlog za podaljšanje roka
Sklep, s katerim sodišče stranki nalaga, da dopolni pomanjkljiv predlog za oprostitev plačila sodne takse, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega v skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP ni pritožbe.
V zvezi z navedbo, da je 8-dnevni rok prekratek, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se takšna navedba lahko smiselno obravnava kot prošnja za podaljšanje roka. O takšnem predlogu je pristojno odločati sodišče prve stopnje.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - zadostna trditvena podlaga - ustni dogovori - dodatne storitve - prosto urejanje obligacijskih razmerij - dolžnost izpolnitve obveznosti - dejanska oprava storitev
Ob dokazanem ustnem dogovoru je postal neodločilen ugovor tožene stranke o tem, da tožeča stranka ni izkazala domnevno opravljenih vknjižb. Ugovor bi bil odločilen, če tožeča stranka ne bi dokazala obstoja in vsebine ustnega dogovora. S sklenjenim ustnim dogovorom je tožena stranka priznala, da je tožeča stranka opravila dogovorjene storitve in se zavezala, da bo opravljene storitve plačala. Nadaljnjo dokazovanje o tem, katere storitve so bile opravljene, je zato odpadlo.
taksna obveznost - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - obročno plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravno sredstvo zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Po prvi točki prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek ob vložitvi pravnega sredstva - pritožbe, šele po nastanku taksne obveznosti pa ima taksni zavezanec možnost izposlovati oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse z vložitvijo ustreznega predloga (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse ni vezana na predhodno odločitev o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Plačilni nalog je odločitev o taksni obveznosti, predlog za taksno oprostitev pa je pravno sredstvo, s katerim želi stranka doseči odpravo obveznosti. Vložitev pravnega sredstva na veljavnost odločbe torej ne vpliva, zadrži pa njeno izvršitev. Pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev pa sprosti pravne učinke izpodbijanega plačilnega naloga, tudi tek izpolnitvenega roka iz plačilnega naloga. Če sodišče namreč predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo ne ugodi, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00005700
ZNP člen 34. ZPP člen 11, 11/3, 12, 91. ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 13. ZST-1 tarifna številka 9641.
taksna obveznost - laična stranka - laična vloga - zloraba pravic - oprostitev plačila sodne takse - odločanje o taksni oprostitvi - posebna pritožba, ki ni posebej taksirana in ni takse prosta
Pravnomočne odločitve v nepravdnem postopku zaradi delitve solastnine ni mogoče izpodbijati z ugovorom po izteku roka. Tak ugovor je pravno sredstvo v izvršilnem postopku, ta postopek pa ni izvršilni. Pravnomočne odločitve v nepravdnem postopku tudi ni mogoče izpodbijati z revizijo (34. člen ZNP); tudi sicer pa so izredna pravna sredstva lahko vložena le po pooblaščencu, ki je odvetnik (91. člen ZPP), stranka sama jih lahko vloži le, če izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Ponavljajoče vlaganje nedopustnih pravnih sredstev sodišče lahko kaznuje z denarno kaznijo, če oceni, da gre za zlorabo pravic (tretji odstavek 11. člena ZPP).
Tisti, ki prejema socialno pomoč, ni na podlagi zakona oproščen plačila sodne takse. O oprostitvi odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Vsebino predloga ureja drugi odstavek 12. člena ZST-1. Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje le v postopku, v katerem je izdan, in od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo.
spori majhne vrednosti - poziv na dopolnitev tožbe - nepopolna dopolnitev vloge - identifikacija tožbenega zahtevka - zavrženje tožbe
Tožnik v sporu majhne vrednosti ni sledil pozivu sodišča, saj tožbe ni dopolnil tako, da bi bila primerna za obravnavo, kar pa ima za posledico njeno zavrženje (peti odstavek 108. člena ZPP). Tožnik v dopolnitvi tožbi ni navedel pravotvornih dejstev, da bi bila omogočena identifikacija zahtevka, saj pavšalne oz. ohlapne navedbe temu standardu ne zadostijo.
ZGD-1 člen 50, 51, 52, 52/1, 512, 512/1, 512/2, 513. ZNP člen 7, 37. ZPP člen 337, 337/1. - člen 3. - tarifna številka 26.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - pritožbena novota - nedopustna pritožbena novota - nagrada in stroški odvetnika
Sama okoliščina, da je bil predlagatelj do leta 2009 poslovodja nasprotnega udeleženca, še zdaleč ni dovolj tehtna ovira za uveljavljanje njegove pravice do vpogleda v poslovne listine nasprotnega udeleženca iz leta 2007 in 2008. Ni namreč mogoče razumno pričakovati, da bi moral predlagatelj vsebino poslovne dokumentacije za tako daleč nazaj poznati (se je spomniti), upoštevaje ob tem, da je za oceno finančnega, poslovnega in premoženjskega stanja družbe potrebna tudi primerjalno pravna analiza stanja posameznih poslovnih let.
postopek osebnega stečaja - vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek - ločitvena pravica pridobljena v izvršilnem postopku - neprijava terjatve v stečajnem postopku
V primeru, ko je prekinjen izvršilni postopek zaradi začetka postopka osebnega stečaja, mora biti, če upoštevamo argument koherence, ravnanje izvršilnega sodišča v skladu z določili drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP prilagojeno posebnosti, da upnik, ki ne opravi priglasitve v zakonskem roku, ne izgubi terjatve ali ločitvene pravice.
Izvršilno sodišče ne sme sprejeti odločitve o razveljavitvi dejanj, s katerimi je upnik pridobil zastavno pravico (ločitveno pravico) v postopku izvršbe ali zavarovanja, četudi upnikove terjatve in ločitvene pravice ni na seznamu preizkušenih terjatev.
začasna odredba - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje izda predlagano začasno odredbo, če upnik v predlogu verjetno izkaže obstoj terjatve zoper dolžnika (v konkretnem primeru toženca) in hkrati (kumulativno) eno od predpostavk, določenih v 1., 2. ali 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ.
Pravni standard nastanka težko nadomestljive škode zahteva izkazanost večje škode, kot jo sicer predstavljajo zatrjevane in izkazane trditve o nevzdržnosti in neprijetnosti vsakdanjega srečevanja partnerjev razpadle zunajzakonske skupnosti.
Trditvev predlogu za izdajo začasne odredbe, ki bi naj po opredelitvi ZPND predstavljalo ekonomsko nasilje oziroma trditve o opredelitvi nasilja, kot tega podaja ZPND, ne predstavljajo trditev, ki bi izkazovale pogoje, kot jih za zavarovanje terjatev z začasno odredbo določa ZIZ.
postopek za delitev solastnine - umik predloga za delitev solastnine - umik predloga - umik tožbe - nepravdni postopek - stroški postopka
Določba 35. člena ZNP ne ureja, kdo krije stroške v primeru, ko se nepravdni postopek zaključi brez vsebinske odločitve. Za procesne situacije, ki jih ZNP ne ureja, je v 37. členu ZNP določena smiselna uporaba določb ZPP. Ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, je treba v primeru umika predloga odločiti o stroških nepravdnega postopka ob smiselni uporabi prvega odstavka 158. člena ZPP.
V okviru dogovora o plačilu komunalnega prispevka po naravi stvari tožena stranka ni nastopala v vlogi enakopravnega gospodarskega partnerja, temveč v oblastni oz. nadrejeni vlogi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da gre pri vprašanjih v zvezi z odmero in plačilom komunalnega prispevka za upravno pravno vprašanje (šesti odstavek 79. člena ZPNačrt), pri čemer pa sta se pravdni stranki v okviru omenjene pogodbe o plačilu komunalnega prispevka dogovorili, da bo tožnik že vnaprej (pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja) plačal del predvidenega komunalnega prispevka, ki bi mu bil sicer v upravnem postopku odmerjen s strani pristojnega organa občinske uprave, in sicer v višini, ki je bila strankam prav tako znana. To pa pomeni, da v konkretni zadevi nikakor ni šlo za izvajanje dejavnosti na trgu, torej za ponujanje proizvodov in storitev, katerih cena se oblikuje po tržnih zakonitostih (četrti odstavek 13. člena OZ). Zaradi tega po oceni pritožbenega sodišča v tem delu sploh ne gre za gospodarsko pogodbo oz. za terjatev (vrnitveni zahtevek) iz gospodarske pogodbe. Uporaba določbe iz 349. člena OZ zaradi tega sploh ne pride v poštev, marveč je treba v obravnavani zadevi uporabiti splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ.
OZ člen 104, 104/1, 104/4, 105, 106, 627, 628, 628/2, 637, 638, 639.
razveza pogodbe - rok kot bistvena sestavina pogodbe - odstop od pogodbe - trditveno in dokazno breme - sklicevanje na priloge - nepotreben dokazni predlog - ničnost pogodbe - konkretiziranost pritožbene navedbe
Da bi lahko tožeča stranka uspela s svojim primarnim zahtevkom o razvezi Pogodbe (po samem zakonu) zaradi nepravočasne izpolnitve, bi morala dokazati, da je bil rok za izpolnitev v Pogodbi določen kot bistvena sestavina pogodbe, ali da je po naravi posla ta rok bil bistvena sestavina Pogodbe (prvi in četrti odstavek 104. člena OZ).
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 19.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 25.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 129, 129/1, 103, 132, 133, 133/1.. ZZVZZ-UPB3 člen 25, 25/2, 44a, 44b, 44c.. URS člen 22.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - načrtovano zdravljenje v tujini - nujna medicinska pomoč - kršitev načela konktradiktornosti - enako varstvo pravic - zavrnitev dokaznega predloga - izvedensko mnenje
Ali je tožnik na službenem potovanju v Nemčiji uveljavljal pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči, v doslej izvedenem dokaznem postopku ni bilo popolnoma razčiščeno. Čeprav je tožnik za dokazovanje zatrjevanja, da je med službenim potovanjem v Nemčiji potreboval nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč ter ni šlo za načrtovane zdravstvene storitve, predlagal pridobitev sodno izvedenskega mnenja, je sodišče prve stopnje ta dokazni predlog zavrnilo kot nepotreben. Zavrnitev dokaznega predloga, da se pridobi (neodvisno in nepristransko) sodno izvedensko mnenje v okoliščinah konkretnega primera, ko je bistvo spora prav v tem, ali je šlo pri tožniku za nujno zdravljenje, za kar sodišče seveda nima potrebnega medicinskega strokovnega znanja, ob sočasnem utemeljevanju zaključka, da ni šlo za nujno zdravljenje, z mnenjem, pridobljenim že v predsodnem upravnem postopku, predstavlja nedopustno kršitev načela kontradiktornosti, ki je izraz enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave RS.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00007962
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/1, 45/2, 45/3.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47, 47/1.. OZ člen 131, 179, 179/1, 189, 299.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - nepremoženjska škoda
Tožena stranka tožniku ni zagotavljala varstva pred trpinčenjem na delovnem mestu (delavci s tožnikom po navodilih tožene stranke niso smeli komunicirati, tožena stranka tožniku ni zagotavljala ustreznega dela,...), zaradi katerega je tožnik (tako izhaja iz ugotovitev izvedenca psihiatrične stroke) utrpel škodo. Zato je podana odškodninska odgovornost tožene stranke.
Tako škoda v obliki duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti kot tudi škoda v obliki duševnih bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic, ne glede na to, ali sta uveljavljani v dveh ločenih tožbenih zahtevkih ali pa v enem skupnem, sta pravno priznani obliki škode v skladu s prvim odstavkom 179. člena OZ. To velja tudi za spor o trpinčenju na delovnem mestu, v katerem lahko delavec toži za odškodnino za povrnitev vseh pravno priznanih oblik škode, ki jih priznava prvi odstavek 179. člena OZ, kot tudi za povrnitev škode v obliki duševnih bolečin zaradi trpinčenja na delovnem mestu, ki jo priznava 8. člen ZDR-1.
zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodno varstvo - predhodno varstvo pravic pri delodajalcu
Ko javnemu uslužbencu, za katerega se uporablja tudi drugi del ZJU, preneha delovno razmerje za določen čas zaradi poteka tega časa, in o tem prejme le pisno obvestilo (ali če se to zgodi brez takšnega obvestila - glede na že jasno določen čas trajanja delovnega razmerja do določenega datuma v pogodbi o zaposlitvi), ni podlage za uveljavljanje predhodnega varstva (vložitve zahteve in nato pritožbe) po določbah 24. in nadaljnjih členov ZJU. Takšna zahteva je lahko upravičena le v času trajanja delovnega razmerja. Po tem, ko delovno razmerje že preneha, vlaganje zahtev za odpravo kršitev in odločanje s pisnimi sklepi ni niti smiselno niti predvideno. Zato je Vrhovno sodišče RS v zvezi z uveljavljanjem pravice do transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas zavzelo stališče, da je predhodna pritožba pri delodajalcu v smislu 25. člena ZJU procesna predpostavka za vložitev tožbe le v tistih primerih, ko delavec uveljavlja transformacijo v času trajanja delovnega razmerja.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 122, 122/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Za razliko od tožnika, tožena stranka v zvezi z vprašanjem možnosti nadaljevanja delovnega razmerja s tožnikom ni podala posebnih dokaznih predlogov, četudi uporaba prvega odstavka 109. člena ZDR-1 ni zgolj pravno vprašanje. Predvsem pa iz pritožbenih navedb napačno izhaja, kot da je odločitev o tem vprašanju zgolj v domeni predstojnika (tožena stranka npr. njegovega zaslišanja ni predlagala) oziroma v pristojnosti delodajalca - kot da ne bi bil možen niti sodni preizkus takšne odločitve.
dejanska posest - način izvrševanja posesti - opustitev posesti - možnost uporabe solastne nepremičnine
Za posest stanovanjske hiše ni odločilno, da lastnik v njej živi, pač pa zadošča, da mu je stvar dostopna in da lahko izvaja svojo dejansko oblast nad njo (da ima možnost prostore in stvari v njej uporabljati), kar je tožeča stranka imela, saj je imela ključe stanovanjske hiše, vse do trenutka, ko je prvi toženec zamenjal ključavnico. Tožena stranka tudi sicer ni niti trdila niti dokazala, da je tožeča stranka pred tem že opustila svojo posest.