DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007225
ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 54, 62.
obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - obseg skupnega premoženja - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev - najem kredita v času trajanja izvenzakonske skupnosti - razpolaganje s posebnim premoženjem - razpolaganje s skupnim premoženjem - razdelitev skupnega premoženja
Sporno stanovanje predstavlja skupno premoženje. Stanovanje je bilo kupljeno v času izvenzakonske skupnosti, bistveno pa je, da je bil tudi kredit pridobljen v času izvenzakonske skupnosti in ga je tožnik v tem času pričel odplačevati. Izvenzakonska skupnost ne pomeni samo življenjske, ampak tudi ekonomsko skupnost. Pravdni stranki sta z delom v izvenzakonski skupnosti pridobivali dohodke, iz teh dohodkov je bil odplačevan kredit. Tožnik je ob zaslišanju res izpovedal, da je kredit odplačeval iz svoje pokojnine in iz dohodkov iz njegove dejavnosti. Vendar v ekonomski skupnosti ni bistveno, ali partner odplačuje kredit iz dohodkov, ki jih on pridobi z delom v času trajanja skupnosti, saj mora zaradi tega drug partner nositi druge stroške v takšni skupnosti.
OZ člen 360, 574, 574/2. ZPP člen 185, 347, 347/2.
posojilna pogodba - posojilna pogodba ali darilo - rok za vrnitev posojila - dokazi in dokazovanje - ugovor zastaranja - zapadlost terjatve - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - sprememba tožbe
Kadar iz okoliščin primera roka za vrnitev posojila ni mogoče določiti, zapadlost terjatve ureja drugi odstavek 574. člena OZ, po katerem se šteje, da mora sopogodbenik vrniti posojilo, ko izteče primeren rok, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj posojilo vrne.
Za predhodno odredbo ni potreben namen dolžnika, temveč zadošča objektivno stanje, to je objektivna nevarnost za bodočo izvršbo. Objektivno nevarnost lahko povzroči tudi dolžnik ali določene zunanje okoliščine.
delitev skupnega premoženja - deleži zakoncev na skupnem premoženju - višina deležev na skupnem premoženju zakoncev - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - prekinitev postopka - napotitev na pravdo - posebno premoženje zakonca - zemljiškoknjižno stanje - stranka, katere pravica je manj verjetna - napotitveni sklep
S tem, ko je nasprotni udeleženec potrdil navedbe predlagateljice o tem, da sta tekom trajanja zakonske zveze ustvarila skupno premoženje (tudi obravnavane nepremičnine) se je vzpostavila zakonska domneva o enakih deležih na njem (prvi odstavek 59. člena ZZZDR). Ne glede na to, da je na nepremičninah kot izključni lastnik napisan le nasprotni udeleženec, zakonska domneva še vedno velja. Zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da se na pravdo napoti tisti, ki zatrjuje višji delež od zakonske domneve iz prvega odstavka 59. člena ZZZDR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VSL00005679
ZFPPIPP člen 377.
pravnomočnost sklepa - pritožba zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra - izbris iz sodnega registra na podlagi sklepa o končanju stečajnega postopka
Sklep o končanju stečajnega postopka z dne 12. 4. 2017, na podlagi katerega je registrsko sodišče iz sodnega registra izbrisalo subjekt vpisa T. d. o. o. - v stečaju, je postal pravnomočen. Zato je izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožbo T. T. zoper sklep o izbrisu subjekta vpisa iz sodnega registra, pravilen in zakonit.
zaslišanje pravdne stranke - vabilo za zaslišanje - neupravičena odsotnost z naroka - zdravstveni razlogi kot razlog za preložitev glavne obravnave - preložitev naroka - neizvedba dokaza - trditveno in dokazno breme - zakonske dolžnosti upravnika - upravnik večstanovanjske stavbe - vzdrževanje večstanovanjske stavbe - pogodbena odškodninska odgovornost - pogodba o opravljanju upravniških storitev - nepogodbena odškodninska odgovornost
Za preložitev naroka bi bili izpolnjeni pogoji le v primeru, če bi bili izkazani upravičeni razlogi, med katerimi so v določenih primerih tudi zdravstveni razlogi, za kar pa bi morala tožnica nujno predložiti predpisano zdravniško opravičilo.
Podlaga upravnikove odgovornosti bi sicer lahko bila podana tudi na podlagi pravil o nepogodbeni odškodninski odgovornosti, npr. v primeru kršitev oziroma opustitev zakonsko določenih dolžnosti v zvezi z vzdrževanjem skupnih delov večstanovanjske stavbe.
OZ-UPB1 člen 287, 287/2, 299, 299/1, 378, 381, 619. ZPP člen 458, 458/1, 495, 495/1.
sodba na podlagi pripoznave - izjava o pripoznavi tožbenega zahtevka - časovne meje pravnomočnosti
Ne glede na neutemeljenost pritožbe pritožbeno sodišče pojasnjuje, sodbo na podlagi pripoznave je dopustno izdati le tedaj, če tožena stranka delno ali v celoti pripozna tožbeni zahtevek, kar pomeni, da mora dati nedvoumno izjavo, da pripoznava tožbeni zahtevek (316. člen ZPP). Plačila po tožbenem zahtevku ne predstavljajo takšne nedvoumne izjave. Da mora izjava biti pisna in jasna kaže določba tretjega odstavka 316. člena ZPP, ki določa, da pripoznavo tožbenega zahtevka na naroku ali v pisni vlogi lahko tožena stranka tudi brez privolitve tožeče stranke prekliče do izdaje sodbe. Pripoznati se mora torej tožbeni zahtevek, ne pa utemeljenost vtoževane terjatve. Tožena stranka je z delnimi plačili pripoznala utemeljenost terjatve. Ker tožena stranka ni pripoznala tožbenega zahtevka na način kot to določa 316. člen ZPP, sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Sodišče prve stopnje pa sodi po stanju ob koncu glavne obravnave (311. člen ZPP) in ko je ugotovilo, da je tožena stranka delno plačala vtoževano terjatev, je pravilno presodilo, da tožbeni zahtevek za plačani del ni utemeljen (II. točka izreka sodbe), nedvomno pa iz spisovnega gradiva ne izhaja, da bi tožeča stranka za izvedeno plačilo delno umaknila tožbo.
ZPP člen 108, 145, 145/1, 336, 365, 365-1. ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZGD-1 člen 45, 45/1.
pritožba zoper sklep - nedovoljena pritožba - upravičena oseba za vložitev pritožbe - nepravilna oznaka sedeža družbe - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe - nepopolna pritožba
V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. To pa pomeni, da pritožnik sam nosi posledice nepopolne pritožbe. Ker iz nepopolne pritožbe pritožbeno sodišče samo ne more ugotoviti, ali jo je vložila upravičena oseba, jo je kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006068
OZ člen 39, 45, 88, 432. ZPP člen 17, 63. ZMZPP člen 20, 48, 48/1, 49, 49/3.
uporaba slovenskega prava - pogodba - pogodba o pristopu k dolgu - grožnja - izpodbojnost dogovora - causa (kavza) - dopustna kavza - ničnost
Dogovor med tretjim in upnikom, da bo tretji poravnal upniku dolgove izbrisane družbe, ni nemoralen in v nasprotju s prisilnimi predpisi, ampak ima dopustno kavzo.
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - oporoka - učinek oporočnega razpolaganja na denacionalizirano premoženje
To, kar je sporno, je vprašanje, ali se nanaša oporoka tudi na denacionalizirano premoženje. Gre torej za vprašanje razlage oporoke, ki pa je spor o uporabi prava (81. člena ZDen) ob nesporni vsebini oporoke. Ker je torej spor med udeleženci postopka spor o uporabi prava ob nesporni vsebini oporoke, pritožniki utemeljeno opozarjajo, da o takšnem sporu odloči zapuščinsko sodišče.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 429. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4, 39, 39-2.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - zavrnitev predloga - ustavitev postopka - vodenje več ločenih postopkov - sklep o ustavitvi postopka izbrisa - postopek po uradni dolžnosti - sklep o začetku postopka izbrisa - ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - neizpolnitev obveznosti - izbrisni razlog - poslovni naslov
Zoper isti subjekt vpisa ne more hkrati teči več postopkov izbrisa iz sodnega registra. Ker so po materialnem pravu neplačane obveznosti do upnikov, ne glede na izbrisni razlog, ovira za izbris subjekta iz sodnega registra, bi nastal pravno nevzdržen položaj, če bi sodišče za isto pravno osebo postopek izbrisa na podlagi utemeljenega ugovora upnikov ustavilo in hkrati na predlog lastnice objekta ponovno izdalo sklep o začetku postopka izbrisa. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije v konkretnem primeru niso izpolnjene materialno pravne predpostavke. S tem pa se izkaže, da je odločitev o zavrnitvi predloga pravilna.
nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - pravilo volenti non fit iniuria - dobra vera - dokazi in dokazovanje - neupravičena obogatitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - okoriščanje
Za uspeh z zahtevkom iz naslova neupravičene obogatitve ne zadostuje le tožnikovo prikrajšanje, ampak mora hkrati obstajati tudi z njim vzročno povezano okoriščenje (obogatitev) na strani toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00005816
OZ člen 178, 183. ZPP člen 337, 337/1.
povrnitev nepremoženjske škode - okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - denarna odškodnina pravni osebi - okoliščine konkretnega primera
Med okoliščine, ki v konkretnem primeru ne opravičujejo denarne odškodnine, je sodišče prve stopnje štelo tudi dejstvo, da očitan poseg v čast oziroma dobro ime tožnice ni bil storjen s sredstvi množičnega obveščanja. S sporno izjavo se je tako seznanil manjši krog naslovnikov, ki je nato v kratkem času prejel tudi toženčev priklic izjave (opravičilo). Na ta način tožnica ni mogla utrpeti hudih posledic.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - ustavitev postopka izbrisa - subjekt vpisa v sodni register - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - subjekt vpisa kot pritožnik - zavrženje pritožbe
Subjekt vpisa v sodni register, zoper katerega je bil začet postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, po ZFPPIPP nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka izbrisa.
ZNP člen 57. ZVDZ člen 7, 7/1, 7/2, 7/3. URS člen 43, 43/1, 43/2.
volilna pravica - odvzem aktivne in pasivne volilne pravice - podaljšanje roditeljske pravice - volitve - poslovna sposobnost - duševna prizadetost
Samo dejstvo duševne zaostalosti samo zase še ni razlog za odvzem volilne pravice.
Iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja nobena okoliščina, ki bi kazala na to, da C. B. ni sposobna razumeti pomena in namena ter učinkov volitev. Poznala je značilne faze v zvezi s potekom volitev, prav tako je poznala funkciji predsednika države in župana. Poznala je tudi ime trenutnega predsednika ter župana mesta, v katerem prebiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00005751
ZPP člen 286, 286/1, 286b, 286b/1, 324, 324/3. OZ člen 164, 164/1, 164/3. SPZ člen 92, 92/2.
najemna pogodba za poslovni prostor - povrnitev premoženjske škode - vzpostavitev prejšnjega stanja - denarna odškodnina - varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - pobotni ugovor - alternativne obveznosti - posebne okoliščine, ki opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja
Iz prvega odstavka 164. člena Obligacijskega zakonika izhaja splošno pravilo, po katerem ima oškodovanec pravico do izbire med možnima načinoma povrnitve premoženjske škode. Za odgovorno osebo (dolžnika) ima zato obveznost vzpostaviti prejšnje stanje in obveznost plačati denarno odškodnino naravo alternativne obveznosti. Vendar oškodovanec (izjemoma) ne more zahtevati plačila denarne odškodnine, če okoliščine primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sporno pohištvo še vedno obstaja, da ni poškodovano ali kako drugače obrabljeno in da ga je tožena stranka pripravljena vrniti. Restitucija je torej v celoti mogoča, zato gre pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da bi bilo najmanj nepošteno, če bi, ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, toženo stranko obsodili na plačilo denarne protivrednosti pohištva, obenem pa ji prepustili pohištvo, za katerega nima nobenega interesa in je zanjo brez uporabne vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STEČAJNO PRAVO
VSL00006771
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 383, 383/4, 384, 384/6, 384/6-2, 384/8, 389, 389/1, 389/1-1, 397, 397/2, 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 405, 405/5. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 16, 25. ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZZZDR člen 51. ZIZ člen 31.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - trditveno in dokazno breme - zloraba pravice - trditveno breme - ugovor zoper odpust obveznosti - seznam premoženja dolžnika - kršitev obveznosti poročanja
Najprej je pomembno dvoje: 1) pritožnik je bil v času sklepanja posojilne pogodbe dobro informiran o dolžnikovem likvidnostnemu stanju in se je moral zavedati povečanega tveganja glede vračila posojila; 2) višina skupaj prijavljenih terjatev je nizka. To je pomembno pri presoji zlorabe pravice do odpusta obveznosti in v tem okviru po pritožniku zatrjevane nepoštenosti dolžnika. Sankcije morajo biti sorazmerne teži in pomenu dolžnikovega ravnanja.
Višje sodišče opozarja tudi na dejstvo, da dolžnik prebiva v Litvi, ki je članica Evropske unije, zato tudi zanjo velja Uredba sveta EU št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti. Po Uredbi so sklepi stečajnega sodišča neposredno uporabljivi in izvršljivi tudi v državi dolžnikovega dejanskega prebivališča na način, določen v prvih odstavkih 16. in 25. člena Uredbe.
Upnik ni prav nič, kaj šele konkretizirano, zatrjeval, da dolžnik do primerljivih učinkov ne bi mogel priti v državi, v kateri prebiva oziroma je prebival (imel središče pravnih interesov) v času vložitve predloga za začetek stečajnega postopka. Višje sodišče le opozarja na litvanski zakon o osebnem stečaju zlasti na sedmi odstavek 29 člena, ki določa odpis v stečaju neplačanih terjatev.
Dejstvo, da so bile težave v zvezi z vročanjem v izvršilnem postopku, bi bilo pomembno, če bi dolžnik z zlorabo postopkovnih pravil preprečil, da bi upnik utegnil učinkovito poseči po dolžnikovem premoženju.
Pritožnik želi dolžnikovo nepoštenost prikazati tudi z vsebino njegove razodetne izjave. Pritožnik ni navedel, katero premoženje je opustil dolžnik navesti. Pritožnik tudi ne zatrjuje, da bi izvršilno sodišče postopalo po osmem odstavku 31. člena ZIZ in dolžnika denarno kaznovalo zaradi nepopolnih in neresničnih podatkov, kar bi ga moralo, če bi ugotovilo kršitev pri podajanju razodetne izjave.
Da bi upnik lahko uspel z ugovorom proti odpustu obveznosti iz naslova pomanjkljivega seznama premoženja, bi torej moral konkretneje navesti, glede katerega premoženje je dolžnik kršil obveznost poročanja o stanju premoženja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007226
SZ-1 člen 50, 61, 61/1, 61/2, 61/3, 63, 63/1. SPZ člen 105, 105/1, 119, 119/2.
upravljanje večstanovanjske stavbe - zamenjava upravnika - obveznosti upravnika ob prenehanju upravljanja - prenehanje pogodbe o opravljanju upravniških storitev - procesna aktivna legitimacija - stvarna aktivna legitimacija - ločitev procesne legitimacije od stvarne - naloge upravnika - sredstva rezervnega sklada
SZ-1 v 61. členu širi aktivno procesno legitimacijo tudi na novega upravnika, da od starega upravnika izterja listine in sredstva, ki so v tem določilu navedena, čeprav so končni materialnopravni nosilci teh upravičenj etažni lastniki kot nosilci (so)lastninske pravice na posameznih in skupnih delih stavbe. Gre torej za primer ločitve stvarne in procesne legitimacije.