zaslišanje pravdne stranke - vabilo za zaslišanje - neupravičena odsotnost z naroka - zdravstveni razlogi kot razlog za preložitev glavne obravnave - preložitev naroka - neizvedba dokaza - trditveno in dokazno breme - zakonske dolžnosti upravnika - upravnik večstanovanjske stavbe - vzdrževanje večstanovanjske stavbe - pogodbena odškodninska odgovornost - pogodba o opravljanju upravniških storitev - nepogodbena odškodninska odgovornost
Za preložitev naroka bi bili izpolnjeni pogoji le v primeru, če bi bili izkazani upravičeni razlogi, med katerimi so v določenih primerih tudi zdravstveni razlogi, za kar pa bi morala tožnica nujno predložiti predpisano zdravniško opravičilo.
Podlaga upravnikove odgovornosti bi sicer lahko bila podana tudi na podlagi pravil o nepogodbeni odškodninski odgovornosti, npr. v primeru kršitev oziroma opustitev zakonsko določenih dolžnosti v zvezi z vzdrževanjem skupnih delov večstanovanjske stavbe.
ZVEtL člen 23a, 23a/6. ZEN člen 79, 79/1, 81, 81/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - izvajanje katastrskih vpisov - elaborat - izvedensko mnenje - dejansko stanje - evidentiranje sprememb v katastru stavb
Mnenje je narejeno skladno s pravili stroke, ker ZEN določa, da je treba v elaboratu predstaviti dejansko stanje in ne stanje, kakršno naj bo oziroma bi moralo biti.
Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi sklicevalo na lastno preveritev obračuna s programom za izračun pogodbenih obresti, iz katerega naj bi izhajal preostali del obveznosti, vendar tega ni najti v spisu. Zato ni mogoče ugotoviti kateri datum je sodišče prve stopnje štelo kot datum "do plačila". Določitev tega datuma je (lahko) sporno dejansko vprašanje med strankama.
Ker dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove z vsem svojim premoženjem, tako podedovanim kot osebnim (142. člen ZD) in ker ZDavP-2 v prvem odstavku 208. člena jasno določa, da se davčna izvršba na dolžnikovo nepremično premoženje lahko opravi le, če davkov ni bilo mogoče izterjati iz njegovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali iz njegovega premičnega premoženja, takšnega postopka pa davčni organ, kot je bilo ugotovljeno in pojasnjeno zgoraj, zoper dolžnike kot dediče ni poskušal izpeljati, še niso izpolnjeni pogoji za sodno izvršbo davčnih obveznosti na nepremičnine dolžnikov po citiranem členu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006405
OZ člen 112, 546, 547, 547/1, 547/2, 551, 555, 555/3, 562, 563, 563/1, 563/2, 564.
pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - izročilna pogodba - pogodba o preužitku - razveza pogodbe - preklic izročilne pogodbe - spremenjene okoliščine - pogodbeni namen - izjalovljen namen - neizpolnjevanje pogodbe
Ključna razlika med izročilno pogodbo in pogodbo o preužitku ni v (ne)odplačnosti, temveč v tem, da je prevzemnik pri pogodbi o preužitku lahko kdorkoli, pri izročilni pogodbi pa so to le izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zakonec oziroma zunajzakonski partner, hkrati pa se za njeno veljavnost zahteva soglasje vseh k dedovanju poklicanih potomcev izročitelja (prvi odstavek 547. člena OZ). Če so ti pogoji izpolnjeni, gre za izročilno pogodbo, ne glede na namen izročitelja in ne glede na to, ali si je ob sklenitvi pogodbe pridržal pravice v smislu 551. člena OZ ter kakšen obseg pravic si je pridržal.
Tožnik je ob sklenitvi pogodbe upravičeno pričakoval, da mu bo podpora in pomoč nudena s strani oseb, ki mu bodo blizu. V nasprotju s tem je po smrti sina na mestu prevzemnika (in preživljalca) oseba, s katero nima nobenega stika ter ji ne zaupa in ki tudi sama kaže odklonilni odnos do njega. Te spremembe ni zakrivil tožnik, temveč je posledica objektivnih okoliščin. Pravilna je zato odločitev sodišča prve stopnje, da se je popolnoma izjalovil njegov namen ob izročitvi polovice stanovanja, ki je bil v tem, da bo v ranljivem obdobju starosti in načetega zdravja deležen podpore in pomoči bližnjih in naklonjenih mu oseb. Pogodba v tem delu ne ustreza več njegovim pričakovanjem in bi jo bilo nepravično ohraniti v veljavi, zato jo je sodišče utemeljeno razvezalo.
ZNP člen 57. ZVDZ člen 7, 7/1, 7/2, 7/3. URS člen 43, 43/1, 43/2.
volilna pravica - odvzem aktivne in pasivne volilne pravice - podaljšanje roditeljske pravice - volitve - poslovna sposobnost - duševna prizadetost
Samo dejstvo duševne zaostalosti samo zase še ni razlog za odvzem volilne pravice.
Iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja nobena okoliščina, ki bi kazala na to, da C. B. ni sposobna razumeti pomena in namena ter učinkov volitev. Poznala je značilne faze v zvezi s potekom volitev, prav tako je poznala funkciji predsednika države in župana. Poznala je tudi ime trenutnega predsednika ter župana mesta, v katerem prebiva.
Prekluzivni roki iz 452. člena ZPP veljajo za podajo dokaznih predlogov, ne pa za samo predložitev dokazov. Po 451. členu ZPP je namreč treba v tožbi predlagati dokaze, ne zahteva pa, da jih mora tudi že predložiti.
Tožba je sklepčna, če upravnik navede, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov (tj. ključ delitve) med etažne lastnike. Nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od sklepčnosti ugovora toženca in vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka kot posledico dokaznega postopka in ne na sklepčnost tožbe.
Upravnik je upravičen od toženke kot etažne lastnice zahtevati povrnitev denarnega zneska, ki ga je založil za plačilo stroškov obratovanja.
ureditev razmerij med solastniki - navidezna solastnina - prekinitev postopka - začasna odredba - priključitev objekta na komunalno omrežje - priključitev na javni vodovod
Pri navidezni solastnini se etažna lastnina vzpostavi dejansko, ne pa tudi pravno, zato dejanska etažna lastnina oziroma navidezna lastnina uživa sodno varstvo.
Predlagatelji bodo morali v nadaljevanju nepravdnega postopka podrobneje opisati poseg, s katerim želijo vzpostaviti lasten toplotni in vodovodni sistem, tudi iz razloga, da se bo ugotovilo, ali gre za dopusten poseg v skupne dele (npr. zaradi izboljšav), ki ima pravno podlago v 112. členu ZNP, ki določa postopek in način urejanja razmerij med solastniki.
Za predhodno odredbo ni potreben namen dolžnika, temveč zadošča objektivno stanje, to je objektivna nevarnost za bodočo izvršbo. Objektivno nevarnost lahko povzroči tudi dolžnik ali določene zunanje okoliščine.
ZDavP-2 člen 326, 326/5, 394, 394/1, 394/1-1. ZP-1 člen 56, 56/3, 57, 57/4, 156, 156/1, 156/1-1.
prekršek - konkretizacija okoliščin - opis dejanja - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - nepredložena davčna napoved - zakonski znaki prekrška - opis prekrška v izreku - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa
Očitek naslovljen na storilko je namreč, da je zavezanka za oddajo davčne napovedi za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, ki bi jo morala vložiti do 28. februarja 2014 za leto 2013, s čemer je tudi opredeljen storilki naslovljen očitek, zoper katerega se lahko storilka v pravnem sredstvu izjavi, kar ji omogoča možnost, da se brani, s tem pa so ji zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka.
ZPP člen 108, 145, 145/1, 336, 365, 365-1. ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZGD-1 člen 45, 45/1.
pritožba zoper sklep - nedovoljena pritožba - upravičena oseba za vložitev pritožbe - nepravilna oznaka sedeža družbe - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe - nepopolna pritožba
V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. To pa pomeni, da pritožnik sam nosi posledice nepopolne pritožbe. Ker iz nepopolne pritožbe pritožbeno sodišče samo ne more ugotoviti, ali jo je vložila upravičena oseba, jo je kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
delitev skupnega premoženja - deleži zakoncev na skupnem premoženju - višina deležev na skupnem premoženju zakoncev - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - prekinitev postopka - napotitev na pravdo - posebno premoženje zakonca - zemljiškoknjižno stanje - stranka, katere pravica je manj verjetna - napotitveni sklep
S tem, ko je nasprotni udeleženec potrdil navedbe predlagateljice o tem, da sta tekom trajanja zakonske zveze ustvarila skupno premoženje (tudi obravnavane nepremičnine) se je vzpostavila zakonska domneva o enakih deležih na njem (prvi odstavek 59. člena ZZZDR). Ne glede na to, da je na nepremičninah kot izključni lastnik napisan le nasprotni udeleženec, zakonska domneva še vedno velja. Zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da se na pravdo napoti tisti, ki zatrjuje višji delež od zakonske domneve iz prvega odstavka 59. člena ZZZDR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VSL00005679
ZFPPIPP člen 377.
pravnomočnost sklepa - pritožba zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra - izbris iz sodnega registra na podlagi sklepa o končanju stečajnega postopka
Sklep o končanju stečajnega postopka z dne 12. 4. 2017, na podlagi katerega je registrsko sodišče iz sodnega registra izbrisalo subjekt vpisa T. d. o. o. - v stečaju, je postal pravnomočen. Zato je izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožbo T. T. zoper sklep o izbrisu subjekta vpisa iz sodnega registra, pravilen in zakonit.
ZPP člen 151, 163. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 354, 354/1.
stečajni postopek nad toženo stranko - osebni stečaj - stroški pravdnega postopka - nastanek terjatve za plačilo stroškov
Pritožbeno sklicevanje na določilo prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP je zmotno, saj pravdni stroški v obravnavani zadevi ne predstavljajo terjatve, nastale do začetka stečajnega postopka.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - ustavitev postopka izbrisa - subjekt vpisa v sodni register - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - subjekt vpisa kot pritožnik - zavrženje pritožbe
Subjekt vpisa v sodni register, zoper katerega je bil začet postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, po ZFPPIPP nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka izbrisa.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 429. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4, 39, 39-2.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - zavrnitev predloga - ustavitev postopka - vodenje več ločenih postopkov - sklep o ustavitvi postopka izbrisa - postopek po uradni dolžnosti - sklep o začetku postopka izbrisa - ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - neizpolnitev obveznosti - izbrisni razlog - poslovni naslov
Zoper isti subjekt vpisa ne more hkrati teči več postopkov izbrisa iz sodnega registra. Ker so po materialnem pravu neplačane obveznosti do upnikov, ne glede na izbrisni razlog, ovira za izbris subjekta iz sodnega registra, bi nastal pravno nevzdržen položaj, če bi sodišče za isto pravno osebo postopek izbrisa na podlagi utemeljenega ugovora upnikov ustavilo in hkrati na predlog lastnice objekta ponovno izdalo sklep o začetku postopka izbrisa. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije v konkretnem primeru niso izpolnjene materialno pravne predpostavke. S tem pa se izkaže, da je odločitev o zavrnitvi predloga pravilna.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje lastnega zdravja
Podani so pogoji za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve. Pridržanec zaradi duševne bolezni huje ogroža svoje zdravje, če ne življenje. Podatek o opuščanju terapije ob resnosti in dolgotrajnosti trenutnega stanja utemeljuje zaključek, da pomoč pridržani osebi z drugimi (manj omejujočimi) oblikami pomoči, (še) ne bi bila uspešna.
IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00007610
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/4.. ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1.
začasna odredba - denarna socialna pomoč
Tožnica s tožbo izpodbija odločbi tožene stranke in uveljavlja priznanje pravice do denarne socialne pomoči. Ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji bo sodišče preverjalo v sodnem postopku, torej ob presoji izpodbijanih odločb tožene stranke. Z začasno odredbo praviloma ni mogoče urejati vprašanj, ki so predmet spora o glavni stvari. V zadevi ne gre za stanje kot je urejeno v 1. alineji prvega odstavka 70. člena, torej da bi se odložila izvršitev izpodbijanega upravnega akta (tožnici namreč pravica do denarne socialne pomoči z izpodbijanim upravnim aktom ni bila priznana). Odprto je zgolj vprašanje, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, da se še pred odločitvijo o pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb tožene stranke, toženi stranki naloži začasno plačilo dajatve, torej denarne socialne pomoči (2. alineja prvega odstavka 70. člena ZDSS-1). V zvezi z navedenim pa je pri presoji skladno s četrtim odstavkom 70. člena ZDSS-1 potrebno uporabiti določbe ZIZ.