zahteva za varstvo zakonitosti - upravičeni vlagatelj zahteve
Po določbi prvega odstavka 385. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko zahtevo za varstvo zakonitosti izključno vloži državno tožilstvo. Stranke pravdnega postopka (tožeča in tožena stranka) nimata zakonskega pooblastila za vložitev navedenega izrednega pravnega sredstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00006346
ZZ člen 62, 62/1, 65, 65/1, 65/4. SPZ člen 37, 92, 257, 257/2. OZ člen 3, 20, 20/1, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 52, 82, 82/1, 82/2, 86, 86/1, 88. ZPP člen 154, 154/2, 180, 180/3, 214, 214/2, 287, 287/4. ZPSPP člen 14.
lastninjenje - družbena lastnina - zavod - pravica upravljanja - gola lastninska pravica - aktivna legitimacija - najemna pogodba - predpogodba - pogodba o ustanovitvi stavbne pravice - razlaga spornih pogodbenih določil - delna ničnost - neodpravljiva nesklepčnost - eventualna nasprotna tožba - vsaka stranka krije svoje stroške - premoženje javnega zavoda - lastninska pravica na sredstvih zavoda - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora
Za porazdelitev stvarne legitimacije med zavodom in njegovim ustanoviteljem je odločilno, za uveljavitev katerega lastninskopravnega upravičenja v posameznem primeru gre. Če gre za sodno uveljavljanje zahtevkov, izvirajočih iz lastninskopravnih upravičenj, ki spadajo v okvir pravice upravljanja (uporaba in uživanje), ima zavod v zvezi s tem premoženjem aktivno stvarno legitimacijo kljub temu, da gre za lastnino ustanovitelja.
Tožnica Republika Slovenija je zahtevala izpraznitev in izročitev nepremičnine, to je poslovnega prostora, ki je njena last, vendar z njim po zakonu upravlja A. Ker je tožnici na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZZ ostala le gola lastninska pravica, vsa ostala lastninskopravna upravičenja (razen razpolaganja), pa so prešla na A., aktivne legitimacije za vložitev tožbe za izpraznitev in izročitev tega poslovnega prostora nima.
Pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje z vpogledom v listine izvajalo dokazni postopek, je napačno. Med pravdnima strankama namreč ni bilo sporno, kaj je v njih zapisano. Nesporna dejstva pa se skladno z določbo 214. člena ZPP ne dokazujejo.
Določila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo. Iskanje skupnega namena pogodbenikov pride v poštev le pri razlagi spornih pogodbenih določil.
Toženka je zatrjevala pogodbeno dogovorjeno obveznosti sklenitve pogodbe. Torej je to lahko le dejanski stan predpogodbe. Dogovor te pravne lastnosti ne izgubi, če je del druge pogodbe.
Določbe ZPSPP o pravicah in obveznostih iz najemnega razmerja imajo načeloma dispozitivno naravo.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00005476
ZD člen 141. ZDen člen 78, 78/1, 78/2.
denacionalizacija - dediščinska tožba - spor o obsegu zapuščine - nujno sosporništvo dedičev - odškodninska tožba
Predmetni spor ni spor o obsegu zapuščine med dediči, v katerem morajo sodelovati vsi dediči kot nujni sosporniki.
Tožbeni zahtevek je dajatveni, tožnica pa zahteva plačilo njej pripadajočega deleža vrednosti obveznic od skrbnice za posebni primer. Z vidika zapuščinskega postopka torej predmetni spor predstavlja spor med enim izmed dedičev in tretjo osebo za izročitev podedovanega premoženja oziroma nadomestitev vrednosti tega premoženja in zato ni nujno, da v takšnem sporu sodelujejo vsi dediči.
Zmota ene izmed strank pri sklepanju pogodbe sama po sebi ne privede do neobstoja pravnega posla oziroma ničnosti doseženega soglasja volj. Stranka, ki je v zmoti, namreč lahko le zahteva razveljavitev pogodbe (drugi odstavek 46. člena OZ in prvi odstavek 95. člena OZ). Takšnega zahtevka pa tožnika nista postavila, saj zahtevata le ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe.
ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3. ZIZ člen 170, 170/2. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 298a, 298a/3.
izvršba na nepremičnine - prekinitev izvršilnega postopka - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - učinki začetka stečajnega postopka - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - vpis v zemljiško knjigo po začetku stečaja
Vknjižba lastninske pravice (v primeru uspeha v pravdi) namreč ne bo izvršena v vrstnem redu predznambe (55. člen ZZK-1) in zato omenjeno nepremično premoženje na dan začetka stečaja ne bo spadalo v stečajno maso. Le če se z vpisom, ki je začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega postopka, v korist stečajnega dolžnika vknjiži lastninska pravica, ki je omejena s hipoteko ali maksimalno hipoteko, ali če se s takšnim vpisom vknjiži hipoteka ali maksimalna hipoteka, se za preizkus te hipoteke ali maksimalne hipoteka in terjatve, zavarovane z njo, smiselno uporablja 71. člen ZFPPIPP tako, da mora upravitelj v 15-ih dneh po dnevu, ko zve za pravnomočnost sklepa o dovolitvi tega vpisa, izdelati dodatni osnovni seznam (tretji odstavek 298.a člena ZFPPIPP).
sprememba otrokovega imena in priimka - otrokova korist
Ker je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo materi, je mati tista, ki v pretežni meri skrbi za otroka s prevozi v vrtec, obiski pri zdravniku, vsakodnevnih dnevnih opravkih ter pri potovanjih po Sloveniji in izven Slovenije. Pri vseh teh opravkih pa je potreben izkaz identitete med materjo in otrokom, ki se izkazuje predvsem skozi osebne dokumente (osebna izkaznica, potni list) otroka in matere. Samo ime sestavljeno iz imena otroka ter priimka otroka po očetu pa te povezanosti med otrokom in materjo ne izkazuje in zato je že iz navedenega razloga v korist otroka, da se obstoječemu imenu in priimku doda še priimek matere. Taka sprememba imena pri petletnem otroku pa tudi ni v nasprotju s koristmi otroka, ker dodani priimek matere (Zorko) ne krni osebnosti in dostojanstva otroka.
Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da je tožena stranka zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cp 215/2017 z dne 4. 4. 2017 vložila pritožbo, ki pa v skladu z določbo prvega odstavka 333. člena in prvega odstavka 363. člena ZPP ni dovoljena.