sprememba otrokovega imena in priimka - otrokova korist
Ker je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo materi, je mati tista, ki v pretežni meri skrbi za otroka s prevozi v vrtec, obiski pri zdravniku, vsakodnevnih dnevnih opravkih ter pri potovanjih po Sloveniji in izven Slovenije. Pri vseh teh opravkih pa je potreben izkaz identitete med materjo in otrokom, ki se izkazuje predvsem skozi osebne dokumente (osebna izkaznica, potni list) otroka in matere. Samo ime sestavljeno iz imena otroka ter priimka otroka po očetu pa te povezanosti med otrokom in materjo ne izkazuje in zato je že iz navedenega razloga v korist otroka, da se obstoječemu imenu in priimku doda še priimek matere. Taka sprememba imena pri petletnem otroku pa tudi ni v nasprotju s koristmi otroka, ker dodani priimek matere (Zorko) ne krni osebnosti in dostojanstva otroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00006346
ZZ člen 62, 62/1, 65, 65/1, 65/4. SPZ člen 37, 92, 257, 257/2. OZ člen 3, 20, 20/1, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 52, 82, 82/1, 82/2, 86, 86/1, 88. ZPP člen 154, 154/2, 180, 180/3, 214, 214/2, 287, 287/4. ZPSPP člen 14.
lastninjenje - družbena lastnina - zavod - pravica upravljanja - gola lastninska pravica - aktivna legitimacija - najemna pogodba - predpogodba - pogodba o ustanovitvi stavbne pravice - razlaga spornih pogodbenih določil - delna ničnost - neodpravljiva nesklepčnost - eventualna nasprotna tožba - vsaka stranka krije svoje stroške - premoženje javnega zavoda - lastninska pravica na sredstvih zavoda - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora
Za porazdelitev stvarne legitimacije med zavodom in njegovim ustanoviteljem je odločilno, za uveljavitev katerega lastninskopravnega upravičenja v posameznem primeru gre. Če gre za sodno uveljavljanje zahtevkov, izvirajočih iz lastninskopravnih upravičenj, ki spadajo v okvir pravice upravljanja (uporaba in uživanje), ima zavod v zvezi s tem premoženjem aktivno stvarno legitimacijo kljub temu, da gre za lastnino ustanovitelja.
Tožnica Republika Slovenija je zahtevala izpraznitev in izročitev nepremičnine, to je poslovnega prostora, ki je njena last, vendar z njim po zakonu upravlja A. Ker je tožnici na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZZ ostala le gola lastninska pravica, vsa ostala lastninskopravna upravičenja (razen razpolaganja), pa so prešla na A., aktivne legitimacije za vložitev tožbe za izpraznitev in izročitev tega poslovnega prostora nima.
Pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje z vpogledom v listine izvajalo dokazni postopek, je napačno. Med pravdnima strankama namreč ni bilo sporno, kaj je v njih zapisano. Nesporna dejstva pa se skladno z določbo 214. člena ZPP ne dokazujejo.
Določila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo. Iskanje skupnega namena pogodbenikov pride v poštev le pri razlagi spornih pogodbenih določil.
Toženka je zatrjevala pogodbeno dogovorjeno obveznosti sklenitve pogodbe. Torej je to lahko le dejanski stan predpogodbe. Dogovor te pravne lastnosti ne izgubi, če je del druge pogodbe.
Določbe ZPSPP o pravicah in obveznostih iz najemnega razmerja imajo načeloma dispozitivno naravo.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00005476
ZD člen 141. ZDen člen 78, 78/1, 78/2.
denacionalizacija - dediščinska tožba - spor o obsegu zapuščine - nujno sosporništvo dedičev - odškodninska tožba
Predmetni spor ni spor o obsegu zapuščine med dediči, v katerem morajo sodelovati vsi dediči kot nujni sosporniki.
Tožbeni zahtevek je dajatveni, tožnica pa zahteva plačilo njej pripadajočega deleža vrednosti obveznic od skrbnice za posebni primer. Z vidika zapuščinskega postopka torej predmetni spor predstavlja spor med enim izmed dedičev in tretjo osebo za izročitev podedovanega premoženja oziroma nadomestitev vrednosti tega premoženja in zato ni nujno, da v takšnem sporu sodelujejo vsi dediči.
Prvostopno sodišče ima prav, da se po tarif. št. 1121 Taksne tarife (ta je priloga ZST-1) za postopek o pritožbi plača znesek, določen v 16. členu ZST-1, pomnožen s količnikom 3. Po določbi 16. člena ZST-1 pa znaša taksa s količnikom 1 pri vrednosti spornega predmeta do 300,00 EUR, 18,00 EUR.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/4. ZPP člen 224, 224/1, 224/4, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.
zamudna sodba - dejansko stanje - sistem afirmativne litiskontestacije - vročitev tožbe - vročilnica kot javna listina
Po sistemu afirmativne (pozitivne) litiskontestacije se pasivnost toženca ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb (pri izdaji zamudne sodbe sodišču ni treba ugotavljati dejanskega stanja, za podlago se vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi, katerega toženec pritožbeno ne more več izpodbijati).
odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog upnika - trajanje odloga - ponovni predlog za odlog izvršbe - dovoljenost predloga za odlog
ZIZ omogoča odlog izvršbe predlagati le enkrat, nato pa upnik lahko predlaga le podaljšanje dovoljenega odloga, pri čemer odlog skupaj ne sme trajati dlje od 1 leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga izvršbe. Torej če je izvršba enkrat že odložena, pa upnik ponovno predlaga odlog izvršbe po poteku odloga, tak upnikov predlog ni dovoljen, saj kot je že rečeno, se odlog lahko v skladu s 74. členom ZIZ predlaga le enkrat.
Prvostopno sodišče je povsem pravilno vlogo obravnavalo kot nepopolno vlogo, ker ta ni vsebovala vseh sestavin, kot jih mora po določbi prvega odstavka 180. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vsebovati tožba. V vlogi niso bili določno navedeni toženci, izostal pa je tudi tožbeni zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev.