odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog upnika - trajanje odloga - ponovni predlog za odlog izvršbe - dovoljenost predloga za odlog
ZIZ omogoča odlog izvršbe predlagati le enkrat, nato pa upnik lahko predlaga le podaljšanje dovoljenega odloga, pri čemer odlog skupaj ne sme trajati dlje od 1 leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga izvršbe. Torej če je izvršba enkrat že odložena, pa upnik ponovno predlaga odlog izvršbe po poteku odloga, tak upnikov predlog ni dovoljen, saj kot je že rečeno, se odlog lahko v skladu s 74. členom ZIZ predlaga le enkrat.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/4. ZPP člen 224, 224/1, 224/4, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.
zamudna sodba - dejansko stanje - sistem afirmativne litiskontestacije - vročitev tožbe - vročilnica kot javna listina
Po sistemu afirmativne (pozitivne) litiskontestacije se pasivnost toženca ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb (pri izdaji zamudne sodbe sodišču ni treba ugotavljati dejanskega stanja, za podlago se vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi, katerega toženec pritožbeno ne more več izpodbijati).
Zmota ene izmed strank pri sklepanju pogodbe sama po sebi ne privede do neobstoja pravnega posla oziroma ničnosti doseženega soglasja volj. Stranka, ki je v zmoti, namreč lahko le zahteva razveljavitev pogodbe (drugi odstavek 46. člena OZ in prvi odstavek 95. člena OZ). Takšnega zahtevka pa tožnika nista postavila, saj zahtevata le ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe.
Sodišče druge stopnje se pridružuje stališču sodišča prve stopnje o smotrnosti prekinitve tega postopka. Odločitev o tožbenem zahtevku je dejansko odvisna od vprašanja, ali je tožnik lastnik stanovanja v celoti ali zgolj deloma.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00005476
ZD člen 141. ZDen člen 78, 78/1, 78/2.
denacionalizacija - dediščinska tožba - spor o obsegu zapuščine - nujno sosporništvo dedičev - odškodninska tožba
Predmetni spor ni spor o obsegu zapuščine med dediči, v katerem morajo sodelovati vsi dediči kot nujni sosporniki.
Tožbeni zahtevek je dajatveni, tožnica pa zahteva plačilo njej pripadajočega deleža vrednosti obveznic od skrbnice za posebni primer. Z vidika zapuščinskega postopka torej predmetni spor predstavlja spor med enim izmed dedičev in tretjo osebo za izročitev podedovanega premoženja oziroma nadomestitev vrednosti tega premoženja in zato ni nujno, da v takšnem sporu sodelujejo vsi dediči.
ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3. ZIZ člen 170, 170/2. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 298a, 298a/3.
izvršba na nepremičnine - prekinitev izvršilnega postopka - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - učinki začetka stečajnega postopka - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - vpis v zemljiško knjigo po začetku stečaja
Vknjižba lastninske pravice (v primeru uspeha v pravdi) namreč ne bo izvršena v vrstnem redu predznambe (55. člen ZZK-1) in zato omenjeno nepremično premoženje na dan začetka stečaja ne bo spadalo v stečajno maso. Le če se z vpisom, ki je začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega postopka, v korist stečajnega dolžnika vknjiži lastninska pravica, ki je omejena s hipoteko ali maksimalno hipoteko, ali če se s takšnim vpisom vknjiži hipoteka ali maksimalna hipoteka, se za preizkus te hipoteke ali maksimalne hipoteka in terjatve, zavarovane z njo, smiselno uporablja 71. člen ZFPPIPP tako, da mora upravitelj v 15-ih dneh po dnevu, ko zve za pravnomočnost sklepa o dovolitvi tega vpisa, izdelati dodatni osnovni seznam (tretji odstavek 298.a člena ZFPPIPP).
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičeni vlagatelj zahteve
Po določbi prvega odstavka 385. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko zahtevo za varstvo zakonitosti izključno vloži državno tožilstvo. Stranke pravdnega postopka (tožeča in tožena stranka) nimata zakonskega pooblastila za vložitev navedenega izrednega pravnega sredstva.