Od dejstva, ali je bil tožnik dobroverni ali nedobroverni posestnik stanovanja je odvisno, kako se ugotavlja višina obogatitve oz. pod katerimi pogoji je prikrajšani upravičen do vračila obogatenemu dane koristi. Tožnik je bil dobroverni posestnik, kar pomeni, da je potrebno ugotoviti, ali so njegova vlaganja objektivno povečala vrednost nepremičnine. Nepomembno je zato pritožbeno izpostavljanje, da ta vlaganja za toženko naj ne bi imela nobene koristi, zaradi česar jih je odstranila in na novo dokončala nepremičnino.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/4. ZPP člen 224, 224/1, 224/4, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.
zamudna sodba - dejansko stanje - sistem afirmativne litiskontestacije - vročitev tožbe - vročilnica kot javna listina
Po sistemu afirmativne (pozitivne) litiskontestacije se pasivnost toženca ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb (pri izdaji zamudne sodbe sodišču ni treba ugotavljati dejanskega stanja, za podlago se vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi, katerega toženec pritožbeno ne more več izpodbijati).
Prvostopno sodišče je povsem pravilno vlogo obravnavalo kot nepopolno vlogo, ker ta ni vsebovala vseh sestavin, kot jih mora po določbi prvega odstavka 180. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vsebovati tožba. V vlogi niso bili določno navedeni toženci, izostal pa je tudi tožbeni zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičeni vlagatelj zahteve
Po določbi prvega odstavka 385. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko zahtevo za varstvo zakonitosti izključno vloži državno tožilstvo. Stranke pravdnega postopka (tožeča in tožena stranka) nimata zakonskega pooblastila za vložitev navedenega izrednega pravnega sredstva.
sprememba otrokovega imena in priimka - otrokova korist
Ker je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo materi, je mati tista, ki v pretežni meri skrbi za otroka s prevozi v vrtec, obiski pri zdravniku, vsakodnevnih dnevnih opravkih ter pri potovanjih po Sloveniji in izven Slovenije. Pri vseh teh opravkih pa je potreben izkaz identitete med materjo in otrokom, ki se izkazuje predvsem skozi osebne dokumente (osebna izkaznica, potni list) otroka in matere. Samo ime sestavljeno iz imena otroka ter priimka otroka po očetu pa te povezanosti med otrokom in materjo ne izkazuje in zato je že iz navedenega razloga v korist otroka, da se obstoječemu imenu in priimku doda še priimek matere. Taka sprememba imena pri petletnem otroku pa tudi ni v nasprotju s koristmi otroka, ker dodani priimek matere (Zorko) ne krni osebnosti in dostojanstva otroka.
ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3. ZIZ člen 170, 170/2. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 298a, 298a/3.
izvršba na nepremičnine - prekinitev izvršilnega postopka - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - učinki začetka stečajnega postopka - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - vpis v zemljiško knjigo po začetku stečaja
Vknjižba lastninske pravice (v primeru uspeha v pravdi) namreč ne bo izvršena v vrstnem redu predznambe (55. člen ZZK-1) in zato omenjeno nepremično premoženje na dan začetka stečaja ne bo spadalo v stečajno maso. Le če se z vpisom, ki je začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega postopka, v korist stečajnega dolžnika vknjiži lastninska pravica, ki je omejena s hipoteko ali maksimalno hipoteko, ali če se s takšnim vpisom vknjiži hipoteka ali maksimalna hipoteka, se za preizkus te hipoteke ali maksimalne hipoteka in terjatve, zavarovane z njo, smiselno uporablja 71. člen ZFPPIPP tako, da mora upravitelj v 15-ih dneh po dnevu, ko zve za pravnomočnost sklepa o dovolitvi tega vpisa, izdelati dodatni osnovni seznam (tretji odstavek 298.a člena ZFPPIPP).
Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da je tožena stranka zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cp 215/2017 z dne 4. 4. 2017 vložila pritožbo, ki pa v skladu z določbo prvega odstavka 333. člena in prvega odstavka 363. člena ZPP ni dovoljena.