Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da je tožena stranka zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cp 215/2017 z dne 4. 4. 2017 vložila pritožbo, ki pa v skladu z določbo prvega odstavka 333. člena in prvega odstavka 363. člena ZPP ni dovoljena.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/4. ZPP člen 224, 224/1, 224/4, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.
zamudna sodba - dejansko stanje - sistem afirmativne litiskontestacije - vročitev tožbe - vročilnica kot javna listina
Po sistemu afirmativne (pozitivne) litiskontestacije se pasivnost toženca ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb (pri izdaji zamudne sodbe sodišču ni treba ugotavljati dejanskega stanja, za podlago se vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi, katerega toženec pritožbeno ne more več izpodbijati).
Od dejstva, ali je bil tožnik dobroverni ali nedobroverni posestnik stanovanja je odvisno, kako se ugotavlja višina obogatitve oz. pod katerimi pogoji je prikrajšani upravičen do vračila obogatenemu dane koristi. Tožnik je bil dobroverni posestnik, kar pomeni, da je potrebno ugotoviti, ali so njegova vlaganja objektivno povečala vrednost nepremičnine. Nepomembno je zato pritožbeno izpostavljanje, da ta vlaganja za toženko naj ne bi imela nobene koristi, zaradi česar jih je odstranila in na novo dokončala nepremičnino.
Upravljalci so bili dolžni toženki predložiti dokumentacijo za zemljišča, ki so postala last RS po 74. členu ZZad, torej za zemljišča, ki so jih zadruge pridobile neodplačno. Neutemeljene so zato trditve toženke, da je bila toženka, ker ji tožnica ni predložila dokumentacije o odplačni pridobitvi parcele, v dobri veri, da je RS postala lastnica sporne parcele z uveljavitvijo ZZad. Noben predpis ne določa, da se domneva, da je lastnica kmetijskega zemljišča postala RS, dokler zadruga toženki ne predloži dokumentacije o odplačni pridobitvi. Prvi odstavek 74. člena ZZad namreč ureja pravilo, drugi pa izjemo, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da toženka v konkretnem primeru ni mogla biti v dobri veri, da je lastnica sporne parcele z uveljavitvijo ZZad postala RS.
V primeru denarne odmene na podlagi vindikacijskega zahtevka neupravičeni uporabnik pride v zamudo s trenutkom, ko lastnik od njega zahteva vračilo denarne odmene.
ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3. ZIZ člen 170, 170/2. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 298a, 298a/3.
izvršba na nepremičnine - prekinitev izvršilnega postopka - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - učinki začetka stečajnega postopka - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - vpis v zemljiško knjigo po začetku stečaja
Vknjižba lastninske pravice (v primeru uspeha v pravdi) namreč ne bo izvršena v vrstnem redu predznambe (55. člen ZZK-1) in zato omenjeno nepremično premoženje na dan začetka stečaja ne bo spadalo v stečajno maso. Le če se z vpisom, ki je začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega postopka, v korist stečajnega dolžnika vknjiži lastninska pravica, ki je omejena s hipoteko ali maksimalno hipoteko, ali če se s takšnim vpisom vknjiži hipoteka ali maksimalna hipoteka, se za preizkus te hipoteke ali maksimalne hipoteka in terjatve, zavarovane z njo, smiselno uporablja 71. člen ZFPPIPP tako, da mora upravitelj v 15-ih dneh po dnevu, ko zve za pravnomočnost sklepa o dovolitvi tega vpisa, izdelati dodatni osnovni seznam (tretji odstavek 298.a člena ZFPPIPP).
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičeni vlagatelj zahteve
Po določbi prvega odstavka 385. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko zahtevo za varstvo zakonitosti izključno vloži državno tožilstvo. Stranke pravdnega postopka (tožeča in tožena stranka) nimata zakonskega pooblastila za vložitev navedenega izrednega pravnega sredstva.
Prvostopno sodišče ima prav, da se po tarif. št. 1121 Taksne tarife (ta je priloga ZST-1) za postopek o pritožbi plača znesek, določen v 16. členu ZST-1, pomnožen s količnikom 3. Po določbi 16. člena ZST-1 pa znaša taksa s količnikom 1 pri vrednosti spornega predmeta do 300,00 EUR, 18,00 EUR.