• Najdi
  • <<
  • <
  • 31
  • od 31
  • 601.
    VSM Sodba I Cp 911/2017
    2.11.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00005712
    OZ člen 15, 16, 46, 46/2, 95, 95/1.
    zmota - razveljavitev pogodbe zaradi napak volje - nesporazum (disenz) - kmetijska zemljišča
    Zmota ene izmed strank pri sklepanju pogodbe sama po sebi ne privede do neobstoja pravnega posla oziroma ničnosti doseženega soglasja volj. Stranka, ki je v zmoti, namreč lahko le zahteva razveljavitev pogodbe (drugi odstavek 46. člena OZ in prvi odstavek 95. člena OZ). Takšnega zahtevka pa tožnika nista postavila, saj zahtevata le ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe.
  • 602.
    VSM Sklep I Cp 984/2017
    2.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00006514
    ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1.. OZ člen 198.. SPZ člen 96.
    prekinitev postopka - predhodno vprašanje - načelo smotrnosti
    Sodišče druge stopnje se pridružuje stališču sodišča prve stopnje o smotrnosti prekinitve tega postopka. Odločitev o tožbenem zahtevku je dejansko odvisna od vprašanja, ali je tožnik lastnik stanovanja v celoti ali zgolj deloma.
  • 603.
    VSL Sklep III Ip 2858/2017
    2.11.2017
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00007982
    ZIZ člen 74, 74/3.
    odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog upnika - trajanje odloga - ponovni predlog za odlog izvršbe - dovoljenost predloga za odlog
    ZIZ omogoča odlog izvršbe predlagati le enkrat, nato pa upnik lahko predlaga le podaljšanje dovoljenega odloga, pri čemer odlog skupaj ne sme trajati dlje od 1 leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga izvršbe. Torej če je izvršba enkrat že odložena, pa upnik ponovno predlaga odlog izvršbe po poteku odloga, tak upnikov predlog ni dovoljen, saj kot je že rečeno, se odlog lahko v skladu s 74. členom ZIZ predlaga le enkrat.
  • 604.
    VSK Sodba I Cp 433/2017
    2.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSK00008046
    ZPP člen 321, 321/2, 339, 339/2-1. OZ-UPB1 člen 190, 190/1. SPZ člen 95, 95/4, 96, 96/5.
    načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - celovita dokazna ocena - neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - pravni temelj zahtevka - dobroverni posestnik
    Od dejstva, ali je bil tožnik dobroverni ali nedobroverni posestnik stanovanja je odvisno, kako se ugotavlja višina obogatitve oz. pod katerimi pogoji je prikrajšani upravičen do vračila obogatenemu dane koristi. Tožnik je bil dobroverni posestnik, kar pomeni, da je potrebno ugotoviti, ali so njegova vlaganja objektivno povečala vrednost nepremičnine. Nepomembno je zato pritožbeno izpostavljanje, da ta vlaganja za toženko naj ne bi imela nobene koristi, zaradi česar jih je odstranila in na novo dokončala nepremičnino.
  • 605.
    VSL Sodba II Cp 654/2017
    2.11.2017
    LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
    VSL00005602
    SPZ člen 96, 96/2. ZZad člen 74, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/1, 16/7. - člen 5.
    zastaranje zahtevka - uporabnik nepremičnine - nedobroverni posestnik - zakupna pogodba - predmet zakupa - kmetijsko zemljišče - lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov - zadruga - pridobitev lastninske pravice - neodplačna pridobitev
    Upravljalci so bili dolžni toženki predložiti dokumentacijo za zemljišča, ki so postala last RS po 74. členu ZZad, torej za zemljišča, ki so jih zadruge pridobile neodplačno. Neutemeljene so zato trditve toženke, da je bila toženka, ker ji tožnica ni predložila dokumentacije o odplačni pridobitvi parcele, v dobri veri, da je RS postala lastnica sporne parcele z uveljavitvijo ZZad. Noben predpis ne določa, da se domneva, da je lastnica kmetijskega zemljišča postala RS, dokler zadruga toženki ne predloži dokumentacije o odplačni pridobitvi. Prvi odstavek 74. člena ZZad namreč ureja pravilo, drugi pa izjemo, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da toženka v konkretnem primeru ni mogla biti v dobri veri, da je lastnica sporne parcele z uveljavitvijo ZZad postala RS.

    V primeru denarne odmene na podlagi vindikacijskega zahtevka neupravičeni uporabnik pride v zamudo s trenutkom, ko lastnik od njega zahteva vračilo denarne odmene.
  • 606.
    VSM Sklep I Cp 1011/2017
    2.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00006299
    ZPP člen 180.
    nepopolna tožba
    Prvostopno sodišče je povsem pravilno vlogo obravnavalo kot nepopolno vlogo, ker ta ni vsebovala vseh sestavin, kot jih mora po določbi prvega odstavka 180. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vsebovati tožba. V vlogi niso bili določno navedeni toženci, izostal pa je tudi tožbeni zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev.
  • 607.
    VSK Sklep II Ip 371/2017
    2.11.2017
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSK00005052
    ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3. ZIZ člen 170, 170/2. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 298a, 298a/3.
    izvršba na nepremičnine - prekinitev izvršilnega postopka - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - učinki začetka stečajnega postopka - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - vpis v zemljiško knjigo po začetku stečaja
    Vknjižba lastninske pravice (v primeru uspeha v pravdi) namreč ne bo izvršena v vrstnem redu predznambe (55. člen ZZK-1) in zato omenjeno nepremično premoženje na dan začetka stečaja ne bo spadalo v stečajno maso. Le če se z vpisom, ki je začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega postopka, v korist stečajnega dolžnika vknjiži lastninska pravica, ki je omejena s hipoteko ali maksimalno hipoteko, ali če se s takšnim vpisom vknjiži hipoteka ali maksimalna hipoteka, se za preizkus te hipoteke ali maksimalne hipoteka in terjatve, zavarovane z njo, smiselno uporablja 71. člen ZFPPIPP tako, da mora upravitelj v 15-ih dneh po dnevu, ko zve za pravnomočnost sklepa o dovolitvi tega vpisa, izdelati dodatni osnovni seznam (tretji odstavek 298.a člena ZFPPIPP).
  • <<
  • <
  • 31
  • od 31