krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost drugih za mladoletnika - odgovornost šole - nadzorstvena dolžnost dežurnega učitelja - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - zlom nosne kosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti
Pretirana je pritožbena zahteva, da bi zavarovanec tožene stranke (šolski center) moral zagotoviti več varnostnikov oz. toliko, da bi dijake spremljali tudi na poti od šolskega centra, kjer poteka pouk, do jedilnice, ki je v bližnjem objektu izven šole. Skladno z zahtevo po samostojnosti in samodisciplini dijakov je mogoče pričakovati, da se bodo dijaki, stari od 16 do 20 let, ki so bili o tej poti prvi dan pouka poučeni, obnašali kultivirano, brez nasilja. Pravilna je prvostopenjska ugotovitev, da je varnostnik, ki se je nahajal neposredno pred stavbo šolskega centra, kjer je bilo največ dijakov, ravnal v skladu s predpisanimi navodili. Ker je v času odmora treba nadzorovati tudi prostore šole, kjer to nadzorstvo, skladno s šolskimi pravili, vršita dežurni učitelj in dežurni učenec, ni mogoče soglašati s pritožbo, da bi se tudi dežurni učitelj v času malice moral gibati pred šolo.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje - subjektivni pogoj izpodbojnosti - insolventnost - vedenje o insolventnosti - vpogled v javno evidenco - finančno stanje dolžnika
Pravdni stranki medsebojno nikoli nista poslovali, saj je njuna povezava temeljila izključno na osebnem poznanstvu obeh zakonitih zastopnikov. Tožena stranka zato ni imela nobenega razloga, da bi preko javno dostopnih evidenc preverjala finančno stanje tožeče stranke.
Tožena stranka ni imela nikakršnega razloga (še manj dolžnosti) spremljati poslovanje tožeče stranke in preverjati njeno finančno stanje ter morebitno insolventnost. Tudi (in zgolj) dejstvo, da tožeča stranka ni več plačevala računov za plovilo za zasebno rabo, pa za toženo stranko ni moglo predstavljati utemeljenega razloga za sum insolventnosti tožeče stranke.
ZDZdr člen 2, 2-17, 30, 30/1, 74, 75, 78, 78/1, 79, 79/3. ZNP člen 37.
prisilna hospitalizacija - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - ogrožanje sebe in drugih - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - odklanjanje zdravljenja - ustrezno varstvo in nadzorstvo - pravica do izjave - mnenje socialno varstvenega zavoda - prostorska stiska
Pritožbeno sodišče poudarja, da sicer podpira zavzemanje članov podporne skupine nasprotnega udeleženca, da je primaren način pomoči, ki jo je treba zagotoviti osebam z motnjami v duševnem zdravju, pomoč v domačem okolju oziroma izven varovanega oddelka SVZ. Vendar pa okoliščine konkretnega primera sodišču trenutno ne omogočajo izbire drugega ukrepa. Nasprotni udeleženec je namreč po mnenju strokovnjakov v tako slabem stanju, da mu neformalizirana in neobvezujoča pomoč prostovoljcev ne more zagotoviti ustreznega varstva. Neizpodbiti so zaključki prvostopenjskega sodišča, da prostovoljci nimajo oblikovanega načrta za 24-urno spremljanje nasprotnega udeleženca in da je trenutna namestitev pri prijatelju zgolj začasna.
Socialnovarstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom se ne more uspešno braniti sprejema osebe, ki izpolnjuje pogoje za sprejem v tak zavod, s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti.
pisna oporoka pred pričami - ničnost oporoke - trditveno in dokazno breme - razveljavitev oporoke - neveljavna razpolaganja v oporoki - pogoji in bremena v oporoki - vračilo posojila
Zapustnica je v oporoki dedičema naložila, da zapustničinemu upniku plačata obveznost iz naslova posojila danega zapustnici v znesku 10.000,00 EUR. Gre za naložitev bremena oporočnim dedičem v skladu z določbo prvega odstavka 82. člena ZD.
O stroških postopka bi sodišče prve stopnje moralo odločiti s sodbo, pa tega ni storilo. Pritožbeno opozorilo, da o stroških postopka še ni odločeno, je treba obravnavati kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe.
ZTFI ne spreminja narave odnosa med delniško družbo - izdajateljem in njenim delničarjem. Vrednostni papirji bi morali biti v centralnem registru vpisani v korist predlagatelja. Za položaj zakonitega imetnika ni pomembno, ali pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v njegovo korist v centralnem depoju, uresničuje za svoj račun (torej kot končni imetnik, ki je hkrati beneficiar) ali kot fiduciar za račun druge osebe kot beneficiarja, kar trdi predlagatelj v pritožbi.
nepremoženjska škoda - padec na pločniku - dolžnost vzdrževanja - odgovornost občine - odgovornost komunalnega podjetja - pasivna legitimacija - funkcionalno zemljišče k stavbi - jašek za meteorne vode - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Lastniki stavb so dolžni skrbeti za vzdrževanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka, ki poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo, ali do zadnje stene stavbe, če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba.
ZFPPIPP člen 14, 14/5, 121, 121/1, 152, 152/3, 152/7, 221b, 221b/2. ZPP člen 365, 365-3.
potrjena poenostavljena prisilna poravnava - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - obstoj insolventnosti - nadaljevanje prekinjenega stečajnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Če je poenostavljena prisilna poravna pravnomočno potrjena (kot v obravnavani zadevi), velja le izpodbojna domneva (po petem odstavku 14. člena ZFPPIPP), da je prenehal položaj dolžnikove insolventnosti. Upnik pa ima možnost izpodbijati domnevo s tem, da dokaže, da je dolžnik še vedno insolventen, torej da z ukrepi prestrukturiranja, ki so bili sprejeti v postopku poenostavljene prisilne poravnave, insolventnosti ni odpravil.
Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava dolžnikove (in)solventnosti ni ugotavljalo, zato je višje sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovljen postopek, v katerem bo moralo o predlogu za začetek stečajnega postopka ponovno odločiti. V ponovljenem postopku bo moralo dati upniku možnost, da se izjavi o zgoraj navedenem; o situaciji, ki je nastala po potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi (pri tem bo lahko upoštevalo tudi pritožbene navedbe), in po izvedenem kontradiktornem postopku ponovno odločiti o predlogu za začetek stečajnega postopka.
KZ-1-UPB2 člen 209, 209/1, 228, 228/1. ZKP-UPB8 člen 372, 372/1.
zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - preslepitev - obljuba plačila - neizpolnitev pogodbene obveznosti
V obravnavani zadevi je v abstraktnem delu opisa dejanja v točki 1. prvostopnega izreka sicer navedeno, da je obdolženec pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri izvajanju pogodbe preslepil drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, zaradi delne neizpolnitve obveznosti pa si je pridobil premoženjsko korist, nadaljevanje opisa pa ne prispeva h konkretizaciji zakonskega znaka preslepitve oziroma njegove vsebine, kajti ravnanja, ki se očitajo obdolžencu (sklenitev pogodbe o najemu poslovnih prostorov in obljuba plačila), ob odsotnosti drugih konkretnih okoliščin, ki bi izkazovale preslepitveni namen obdolženca, niso zadostni pogoj za uresničitev navedenega zakonskega znaka.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazne predloge obrambe, na katere se v pritožbi sklicujejo zagovorniki in zatrjujejo, da je z njihovo zavrnitvijo bila kršena pravica do obrambe obdolženca in da so bile kršene ustavne pravice iz 22. in 29. člena Ustave RS. Sodišče prve stopnje je namreč tehtno obrazložilo zakaj posameznih predlaganih dokazov ni izvedlo, pri čemer je izhajalo iz ugotovitve, da razpolaga s potrebnimi podatki in da je izvedlo vse dokaze, ki so bili pomembni za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, pri čemer sodišče ni vezano na dokazne predloge strank, temveč samo presoja pravno materialno relevantnost posameznih predlaganih dokazov.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - vštevanje globe za prekršek - dokazna ocena sodišča prve stopnje - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - obteževalne okoliščine
Zagovornik sodišču prve stopnje očita kršitev kazenskega zakona po tretjem in četrtem odstavku 56. člena KZ-1 zato, ker sodišče prve stopnje obdolžencu v izrečeno zaporno kazen ni vštelo globe za prekršek na podlagi plačilnega naloga PP M. z dne 26. 11. 2015 v višini 1.700,00 EUR. Res je sicer, da člen 56/III KZ-1 določa, da je v izrečeno kazen potrebno všteti tudi globo, ki jo je obdolženec plačal za prekršek, vendar zagovornik prezre, da obdolženi globe v višini 1.700,00 EUR, na katero se sklicuje v pritožbi, ni plačal. Sicer pritožbi niti ne prilaga nobenega potrdila o plačilu globe. Pritožbeno sodišče pa je skladno z določilom člena 377/IV ZKP opravilo poizvedbe pri PPP Maribor in ugotovilo, da obdolženi navedene globe ni plačal in da je zadeva predana v izterjavo. Zato je pritožba zagovornika obdolženega v tej smeri povsem neutemeljena.
pravična denarna odškodnina - denarna odškodnina za posamezne vrste nepremoženjske škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti odškodnine
Temeljni načeli za odmero te odškodnine, vsebovani v zakonu, sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. V skladu s prvim načelom naj denarno zadoščenje glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje. Drugo načelo, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic (14. in 22. člen Ustave), vzpostavlja sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera. Z upoštevanjem materialnih možnosti družbe in sodne prakse o višini odškodnine v podobnih primerih se preprečuje, da bi šla odškodnina na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1, 343, 343/4.. ZFPPIPP člen 301, 301/2.
pravni interes za pritožbo - končan osebni stečaj - nadaljevanje pravdnega postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - sklep o nadaljevanju postopka
Prekinjeni pravdni postopek se nadaljuje, ko pravdno sodišče stečajnega upravitelja pozove, naj prevzame postopek (prvi odstavek 208. člena ZPP), kar lahko stori po tem, ko je v stečajnem postopku objavljen sklep o preizkusu terjatev (drugi odstavek 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP).
Vsak postopek zavarovanja je samostojen postopek. To pa ne pomeni, da se tisti, ki v okviru iste pravdne zadeve ponovno zahteva zavarovanje, ne more sklicevati na že zapisane trditve in dokazne predloge.
Tožniki niso upravičeni do povrnitve stroškov postopka. Tožbe na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe niso umaknili zaradi izpolnitve zahtevka, temveč, ker je bila njena ničnost (pravnomočno) ugotovljena v drugem, vzporedno potekajočem postopku (med drugimi pravdnimi strankami).
Leasingodajalec, ki je odstopil od pogodbe o finančnem leasingu zaradi leasingojemalčevih kršitev pogodbenih obveznosti, ima pravico zahtevati odškodnino, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu.
rok za plačilo sodne takse - domneva o umiku tožbe - sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih
Iz razlogov sklepa, ki ga je sodišče izdalo 26. 4. 2017, namreč izhaja, da je bil plačilni nalog za plačilo takse za tožbo tožeči stranki vročen 25. 5. 2017, torej po izdaji izpodbijanega sklepa, stečajni postopek nad tožečo stranko pa naj bi se začel 14. 10. 2017, torej tudi po izdaji izpodbijanega sklepa. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je predlagal oprostitev plačila sodne takse, ki mu sodišče prve stopnje sicer ni ugodilo, vendar iz razlogov sklepa ni razvidno, kdaj naj bi v konkretnem primeru zato rok za plačilo sodne takse začel teči ter kdaj se je iztekel. Poleg tega je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 188. člena ZPP štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila in je postopek ustavilo, toženi stranki pa je priznalo stroške odgovora na tožbo, ne da bi pojasnilo, zakaj šteje, da so bili stroški odgovora na tožbo potrebni, če je ugotovilo, da bi morala tožeča stranka takso za tožbo plačati, pa je v roku ni plačala.
ZIZ člen 38., 38.a, 38.c, 222., 223., 292. - člen 116.
izvršilni stroški - izvršitelj - varščina - stroški hrambe stvari
Izvršitelj je v skladu z določbo 292. člena ZIZ upravičen do povračila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom, zato nikakor ni mogoče sprejeti razlage, da bo moral izvršitelj v izvršilnem postopku sam plačevati oz. nositi stroške hrambe in prodaje. V primeru, ko gre za premično stvar (ki jo je treba odstraniti iz nepremičnine), ki nima nobene komercialne (tržne) vrednosti, je po oceni pritožbenega sodišča treba vendarle uporabiti določbe 38., 38.a in 38.c člena ZIZ.