omogočanje uživanja prepovedanih drog - mladoletna oseba
Temeljno obliko predmetnega kaznivega dejanja po prvem odstavku 187. člena KZ-1 stori, kdor napelje drugega k uživanju prepovedanih drog ali prepovedanih nedovoljenih snovi v športu ali mu jih da, da jih uživa on ali kdo drug, ali kdor da na razpolago prostore za uživanje prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu ali kako drugače omogoči drugemu, da uživa prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu. Obtožencu opis dejanja očita dve od več alternativnih oblik izvršitve in sicer, da je oškodovanki dal da uživa prepovedani drogi (kokain in konopljo) ter da ji je dal na razpolago prostore za uživanje prepovedanih drog. Predmetno kaznivo dejanje je dokončano, ko druga oseba prepovedano drogo zaužije. Hujša oblika tega kaznivega dejanja je storjena, če med drugim, storilec kaznivo dejanje stori proti mladoletni osebi, torej osebi, ki še ni stara osemnajst let. Storilcu mora biti ta odločilna okoliščina hujše oblike kaznivega dejanja seveda znana, kar v predmetni kazenski zadevi ni bilo sporno.
Leasingodajalec, ki je odstopil od pogodbe o finančnem leasingu zaradi leasingojemalčevih kršitev pogodbenih obveznosti, ima pravico zahtevati odškodnino, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu.
domneva o umiku pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo
Ker predlajatelj sodne takse ni plačal, je sodišče njegovo pritožbo upravičeno štelo za umaknjeno skladno s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1, 343, 343/4.. ZFPPIPP člen 301, 301/2.
pravni interes za pritožbo - končan osebni stečaj - nadaljevanje pravdnega postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - sklep o nadaljevanju postopka
Prekinjeni pravdni postopek se nadaljuje, ko pravdno sodišče stečajnega upravitelja pozove, naj prevzame postopek (prvi odstavek 208. člena ZPP), kar lahko stori po tem, ko je v stečajnem postopku objavljen sklep o preizkusu terjatev (drugi odstavek 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP).
pravična denarna odškodnina - denarna odškodnina za posamezne vrste nepremoženjske škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti odškodnine
Temeljni načeli za odmero te odškodnine, vsebovani v zakonu, sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. V skladu s prvim načelom naj denarno zadoščenje glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje. Drugo načelo, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic (14. in 22. člen Ustave), vzpostavlja sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera. Z upoštevanjem materialnih možnosti družbe in sodne prakse o višini odškodnine v podobnih primerih se preprečuje, da bi šla odškodnina na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo.
nepremoženjska škoda - padec na pločniku - dolžnost vzdrževanja - odgovornost občine - odgovornost komunalnega podjetja - pasivna legitimacija - funkcionalno zemljišče k stavbi - jašek za meteorne vode - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Lastniki stavb so dolžni skrbeti za vzdrževanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka, ki poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo, ali do zadnje stene stavbe, če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba.
posojilna pogodba - posojilojemalec - dejansko stanje - dokazi in dokazna ocena - dokazovanje
Odgovor na vprašanje, kdo je bil dejanski koristnik posojenega denarja oziroma kdo je z njim (dejansko) razpolagal, za presojo, kdo napram tožniku nastopa posojilojemalec oziroma kot oseba, ki je dolžna posojilo vrniti, ni bistven. Bistveno je zgolj to, da je bilo posojilo dano in da se je toženec kot njegov sopogodbenik (oziroma kot posojilojemalec) tožniku zavezal, da mu ga bo povrnil.
kršitev pogodbene obveznosti - skrbnost ravnanja - pravila stroke - postavitev novega izvedenca - povezane osebe
Najmanj nenavadno je, da zatrjevanih zneskov računov, katere tožeča stranka sedaj uveljavlja, ni opazil noben izmed članov poslovodstva tožeče stranke, sploh glede na dejstvo, da je v nekaterih primerih šlo za zneske, ki so dosegali znesek, ki je predstavljal velik delež letnih prihodkov tožeče stranke. Pri tem je neutemeljeno sklicevanje na laičnost tožeče stranke, saj bi že v skladu s splošnim standardom skrbnosti dobrega gospodarja morali, v prvi vrsti M. B. kot prokuristka in P. M. kot direktor, vsaj v zaključnem računu za sporno leto opaziti, da je v njem naveden nesorazmerno visok račun glede na prihodke iz poslovanja tožeče stranke.
Očitek izvedenskima mnenjema izhaja zgolj iz nestrinjanja z ugotovitvami izvedenk. To je jasno vidno že iz pripomb k izvedenskemu mnenju izvedenke A., kjer tožeča stranka večkrat ponavlja, kaj "bi izvedenka morala ugotoviti", to pa jasno kaže na smer želenih odgovorov. Tožeča stranka s svojimi pritožbenimi navedbami ni vzbudila nobenega dvoma v izvedenski mnenji, zato nov (tretji) izvedenec v postopku ni bil potreben in prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo kršitve določb pravdnega postopka s tem, ko ga ni postavilo.
ZD člen 132, 142, 145, 145/1. ZPP člen 158, 158/1.
odgovornost za zapustnikove dolgove do višine vrednosti zapuščine - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - vrednost zapuščine - trenutek prehoda zapuščine na dediča - razpolaganje z zapuščino - odločitev o pravdnih stroških - delni umik tožbe
Pritožbeni argument, da dedič pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju ne more razpolagati z zapuščino, ne drži. Dediči postanejo lastniki stvari v zapuščini s trenutkom prehoda zapuščine nanje. S tem trenutkom pridobijo vsa lastninska upravičenja (prvi odstavek 145. člena ZD). Vezani so le na enaka upravičenja morebitnih sodedičev, kar pa je neogibno povezano z naravo skupnolastninske skupnosti.
Tožniki niso upravičeni do povrnitve stroškov postopka. Tožbe na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe niso umaknili zaradi izpolnitve zahtevka, temveč, ker je bila njena ničnost (pravnomočno) ugotovljena v drugem, vzporedno potekajočem postopku (med drugimi pravdnimi strankami).
ZFPPIPP člen 14, 14/5, 121, 121/1, 152, 152/3, 152/7, 221b, 221b/2. ZPP člen 365, 365-3.
potrjena poenostavljena prisilna poravnava - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - obstoj insolventnosti - nadaljevanje prekinjenega stečajnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Če je poenostavljena prisilna poravna pravnomočno potrjena (kot v obravnavani zadevi), velja le izpodbojna domneva (po petem odstavku 14. člena ZFPPIPP), da je prenehal položaj dolžnikove insolventnosti. Upnik pa ima možnost izpodbijati domnevo s tem, da dokaže, da je dolžnik še vedno insolventen, torej da z ukrepi prestrukturiranja, ki so bili sprejeti v postopku poenostavljene prisilne poravnave, insolventnosti ni odpravil.
Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava dolžnikove (in)solventnosti ni ugotavljalo, zato je višje sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovljen postopek, v katerem bo moralo o predlogu za začetek stečajnega postopka ponovno odločiti. V ponovljenem postopku bo moralo dati upniku možnost, da se izjavi o zgoraj navedenem; o situaciji, ki je nastala po potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi (pri tem bo lahko upoštevalo tudi pritožbene navedbe), in po izvedenem kontradiktornem postopku ponovno odločiti o predlogu za začetek stečajnega postopka.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje - subjektivni pogoj izpodbojnosti - insolventnost - vedenje o insolventnosti - vpogled v javno evidenco - finančno stanje dolžnika
Pravdni stranki medsebojno nikoli nista poslovali, saj je njuna povezava temeljila izključno na osebnem poznanstvu obeh zakonitih zastopnikov. Tožena stranka zato ni imela nobenega razloga, da bi preko javno dostopnih evidenc preverjala finančno stanje tožeče stranke.
Tožena stranka ni imela nikakršnega razloga (še manj dolžnosti) spremljati poslovanje tožeče stranke in preverjati njeno finančno stanje ter morebitno insolventnost. Tudi (in zgolj) dejstvo, da tožeča stranka ni več plačevala računov za plovilo za zasebno rabo, pa za toženo stranko ni moglo predstavljati utemeljenega razloga za sum insolventnosti tožeče stranke.
Vsak postopek zavarovanja je samostojen postopek. To pa ne pomeni, da se tisti, ki v okviru iste pravdne zadeve ponovno zahteva zavarovanje, ne more sklicevati na že zapisane trditve in dokazne predloge.
ZDZdr člen 2, 2-17, 30, 30/1, 74, 75, 78, 78/1, 79, 79/3. ZNP člen 37.
prisilna hospitalizacija - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - ogrožanje sebe in drugih - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - odklanjanje zdravljenja - ustrezno varstvo in nadzorstvo - pravica do izjave - mnenje socialno varstvenega zavoda - prostorska stiska
Pritožbeno sodišče poudarja, da sicer podpira zavzemanje članov podporne skupine nasprotnega udeleženca, da je primaren način pomoči, ki jo je treba zagotoviti osebam z motnjami v duševnem zdravju, pomoč v domačem okolju oziroma izven varovanega oddelka SVZ. Vendar pa okoliščine konkretnega primera sodišču trenutno ne omogočajo izbire drugega ukrepa. Nasprotni udeleženec je namreč po mnenju strokovnjakov v tako slabem stanju, da mu neformalizirana in neobvezujoča pomoč prostovoljcev ne more zagotoviti ustreznega varstva. Neizpodbiti so zaključki prvostopenjskega sodišča, da prostovoljci nimajo oblikovanega načrta za 24-urno spremljanje nasprotnega udeleženca in da je trenutna namestitev pri prijatelju zgolj začasna.
Socialnovarstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom se ne more uspešno braniti sprejema osebe, ki izpolnjuje pogoje za sprejem v tak zavod, s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti.
krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost drugih za mladoletnika - odgovornost šole - nadzorstvena dolžnost dežurnega učitelja - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - zlom nosne kosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti
Pretirana je pritožbena zahteva, da bi zavarovanec tožene stranke (šolski center) moral zagotoviti več varnostnikov oz. toliko, da bi dijake spremljali tudi na poti od šolskega centra, kjer poteka pouk, do jedilnice, ki je v bližnjem objektu izven šole. Skladno z zahtevo po samostojnosti in samodisciplini dijakov je mogoče pričakovati, da se bodo dijaki, stari od 16 do 20 let, ki so bili o tej poti prvi dan pouka poučeni, obnašali kultivirano, brez nasilja. Pravilna je prvostopenjska ugotovitev, da je varnostnik, ki se je nahajal neposredno pred stavbo šolskega centra, kjer je bilo največ dijakov, ravnal v skladu s predpisanimi navodili. Ker je v času odmora treba nadzorovati tudi prostore šole, kjer to nadzorstvo, skladno s šolskimi pravili, vršita dežurni učitelj in dežurni učenec, ni mogoče soglašati s pritožbo, da bi se tudi dežurni učitelj v času malice moral gibati pred šolo.
KZ-1-UPB2 člen 209, 209/1, 228, 228/1. ZKP-UPB8 člen 372, 372/1.
zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - preslepitev - obljuba plačila - neizpolnitev pogodbene obveznosti
V obravnavani zadevi je v abstraktnem delu opisa dejanja v točki 1. prvostopnega izreka sicer navedeno, da je obdolženec pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri izvajanju pogodbe preslepil drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, zaradi delne neizpolnitve obveznosti pa si je pridobil premoženjsko korist, nadaljevanje opisa pa ne prispeva h konkretizaciji zakonskega znaka preslepitve oziroma njegove vsebine, kajti ravnanja, ki se očitajo obdolžencu (sklenitev pogodbe o najemu poslovnih prostorov in obljuba plačila), ob odsotnosti drugih konkretnih okoliščin, ki bi izkazovale preslepitveni namen obdolženca, niso zadostni pogoj za uresničitev navedenega zakonskega znaka.
ZTFI ne spreminja narave odnosa med delniško družbo - izdajateljem in njenim delničarjem. Vrednostni papirji bi morali biti v centralnem registru vpisani v korist predlagatelja. Za položaj zakonitega imetnika ni pomembno, ali pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v njegovo korist v centralnem depoju, uresničuje za svoj račun (torej kot končni imetnik, ki je hkrati beneficiar) ali kot fiduciar za račun druge osebe kot beneficiarja, kar trdi predlagatelj v pritožbi.
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 53. URS člen 19, 19/1, 19/2, 45, 51, 51/3.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve - sprejem na zdravljenje v nujnih primerih - nujni primeri - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - test sorazmernosti - duševna motnja - bipolarna afektivna motnja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Nevarnosti, ki jih pritožnik v zdravstvenem stanju kot je sedaj, povzroča sebi in drugim, je mogoče preprečiti le na tak način, da ostane na zdravljenju. Zaradi narave duševne motnje pritožnika je nujno potrebno, da se mu omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena ZDZdr.
zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Na podlagi izpodbijanega sklepa k plačilu stroškov ni zavezana pritožnica (ta ni skrbnica predlagateljice), ki tako nima pravnega interesa za vložitev pritožbe.