SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
posestno varstvo - motenje posesti - posest - dejanska oblast nad stvarjo - zadnje stanje posesti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost
Vsebina neposredne posesti je predvsem v tem, da posestnik rabi oziroma uživa stvar v skladu z njenim namenom. Uporaba stvari mora biti taka, da ima posestnik od nje določene koristi. Le takšna posest je lahko predmet posestnega varstva.
KZ-1 člen 20, 74, 75, 240, 240/1, 240/2. ZBan-1 člen 62. ZKP člen 17, 17/2.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - obstoj kaznivega dejanja - pridobitev protipravne premoženjske koristi - prenehanje poroštva - storilec - zastopanje družbe - uprava - pooblastilo za zastopanje
Zmotno je stališče zagovornika obtoženega A. A., da je sodišče prve stopnje dejstvo prenehanja poroštva C. A. in družbe D. Ltd. napačno opredelilo kot nastanek protipravne premoženjske koristi slednjima ter posledično opisano ravnanje napačno kvalificiralo kot kaznivo dejanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena KZ-1, saj naj bi šlo kvečjemu za kaznivo dejanje po tretjem odstavku istega člena (pridobitev nepremoženjske koristi drugemu). Res je bistvo kazenskopravnih očitkov obtožencu v obravnavani zadevi, da je z odobritvijo kredita št. 003/12, ki je bil deloma namenjen za poplačilo kredita št. 001/09, dosegel, da je prišlo do prenehanja solidarnega poroštva C. A. in družbe D. Ltd. in da zgolj prenehanje poroštva samo po sebi ne more predstavljati neposrednega povečanja premoženja tretjih oseb, prav tako pa zgolj "prenehanja poroštva" ni mogoče odvzeti kot premoženjske koristi v skladu s 74. in 75. členom KZ-1, a se zagovornik ob tem sklicuje le na en del izreka sodbe, spregleda pa bistveni preostanek, iz katerega jasno izhaja, da oprostitev poroštva v tej kazenski zadevi tudi že pomeni pridobitev protipravne premoženjske koristi drugemu (C. A. in družbi D. Ltd.), saj je bilo obema obtožencema znano, da E. E. ob zapadlosti kredita po citirani pogodbi in vseh aneksih ni imel sredstev za poplačilo svojih do tedaj obstoječih kreditnih obveznosti in bi bilo zaradi tega potrebno zahtevati poplačilo od solidarnih porokov, pri čemer tudi sam kredit po kreditni pogodbi 003/12 tudi sicer ni bil primerno in v zadostni meri zavarovan.
Tudi po prepričanju sodišča druge stopnje ni nikakršnega dvoma, da je G. G. kot predsednik uprave F. d.d. za obdobje od 27. 9. 2012 do 5. 10. 2012 svetovalca predsednika uprave, obtoženega A. A. pooblastil, da v njegovem imenu sodeluje in glasuje pri odobravanju kreditov in drugih predlogov uprave, za katere je po internih aktih pristojna uprava ter da F. d.d. zastopa v pravnem prometu.
Kazenskopravna zakonodaja ne pozna ovir za kazensko odgovornost dejanskega poslovodje kot storilca gospodarskih kaznivih dejanj.
predhodno vprašanje - prekinitev postopka - načelo hitrosti in ekonomičnosti
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sicer načelo hitrosti v postopku pomembno, vendar pa ne na račun zakonitosti in pravilnosti sodnega varstva. Poleg tega je sodišče prve stopnje navedlo tudi, da bi se z reševanjem predhodnega vprašanja v tem postopku podvojilo izvajanje dokazov in bi se s tem podražil postopek. Tako postopanje ne bi bilo ekonomično. Prav tako je z vidika pravne varnosti boljše, da se vprašanje lastninske pravice rešuje na enem mestu in v zato predvidenem sodnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00005606
SPZ člen 24, 24/1, 33. ZPP člen 181, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55/2.
motenje posesti - posestno varstvo - petitorna pravda - neuspeh v petitorni pravdi - zavrženje dela tožbe - ugotovitveni del tožbe - izrek sklepa o motenju posesti - restitucijski del tožbenega zahtevka - sodna praksa - prepovedana ravnanja - opis dejanja v izreku - začasna odredba - obseg posestnega varstva - posredna in neposredna posest - procesne kršitve
Sodna praksa v motenjskih sporih še zmeraj dopušča tudi tožbene zahtevke, da se najprej ugotovi nastalo motenje in zatem prepove dejanja, ki so opisana v ugotovitvenem delu tožbe. V novejši sodni praksi je zaslediti tudi teoretično pravilnejše ravnanje, ko sodišča ugotovitvene dele tožb zavračajo, saj je ugotovitveno tožbo mogoče vložiti le pod pogoji 181. člena ZPP (predvsem zato, ker se s tem zahteva ugotovitev dejstev - nastalega motenja). To je storilo tudi sodišče prve stopnje. Pri tem pa je, kot utemeljeno izpostavljata pritožnika, spregledalo, da je s tem prva točka izreka sklepa, v kateri je tožbenemu zahtevku ugodilo in tožencema prepovedalo v bodoče s takšnimi in podobnimi dejanji posegati v posest tožnika, ostala v pretežni meri nedorečena. Ob izbranem pristopu bi moralo sodišče prve stopnje dejanja, ki so tožencema prepovedana, natančno opredeliti s pomočjo opisa v ugotovitvenem delu tožbe.
Posestno varstvo je začasno varstvo in je smiselno le do dokončanja spora o pravici, zato je utemeljen zaključek, da tožnik, ki v predhodnem petitornem sporu ni uspel dokazati svoje pravice, ne uživa več posestnega varstva.
odločanje o začasni odredbi - dokazni standard verjetnosti - ureditvena začasna odredba - restriktiven pristop - nujnost izdaje začasne odredbe - verjeten obstoj terjatve - nastanek nenadomestljive škode - ponavljajoče se motilno dejanje
Pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe odloča sodišče na podlagi dokaznega standarda verjetnosti.
Za presojo predloga o izdani začasni odredbi sodišče odloča na podlagi navedb pravdnih strank in procesnega gradiva, ki ga ima v spisu.
Sodišče je med postopkom izdalo ureditveno začasno odredbo, katere namen ni zavarovati izvršitev bodoče obveznosti dolžnika, ampak takojšnja ureditev spornega razmerja.
Z nanašanjem novih ovir ni šlo za novo motilno dejanje, ampak nadaljevanje prvega in da gre za trajajoče motenje.
Sodna praksa se je večkrat izrekla, da ni dvoma, da nastane škoda, ki ni nadomestljiva, če zaradi ovire ni mogoč dostop do hiše. V obravnavanem primeru je onemogočen dostop s prevoznimi sredstvi do (dela) hiše, gospodarskih poslopij in vrta, saj je pot, na kateri so nastavljene ovire, edini dostop za vsa prevozna sredstva.
motenje posesti - obseg sodnega varstva posesti - restitucijski del tožbenega zahtevka - prepovedni del sklepa o motenju posesti - izvrševanje posesti - posest parkirišča - delna izpolnitev zahtevka
Ugovor spremenjene tožbe, po izteku 30 dnevnega roka v motenjski pravdi, ni utemeljen, ker obseg varstva, ki ga je zahtevala tožeča stranka ob vložitvi tožbe, ni večji, niti drugačen od tistega, ki ga je v končni odločbi določilo sodišče. V času, ko je sodišče odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, na parkirnih mestih ni bilo več vozil tožene stranke, zato restitucijski zahtevek ni bil utemeljen. Gotovo pa je, glede na ugotovljeno dejansko stanje v pravdnem postopku, tožeča stranka izražala interes za prepoved nadaljnjih motenj parkiranja.
dokazna ocena - pasivna legitimacija - podjemna pogodba - ustno sklenjena pogodba - dokazovanje - pristop k dolgu - delno plačilo dolga
Podjemna pogodba se lahko sklene tudi ustno. V tem primeru se njena sklenitev dokazuje z drugimi dokazi, tako z listinami, kot tudi z izpovedmi prič in strank. Ker je izpoved zakonitega zastopnika tožeče stranke skladna z listinskimi dokazi, se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka dokazala, da je izvedbo del naročila tožena stranka.
ZPP člen 70, 70-6. ZFPPIPP člen 121, 399, 399/2, 399/2-1, 399/3. KZ-1 člen 209, 209/1.
osebni stečaj - izločitev sodnika - odklonilni razlog - pritožbeni razlog
Stečajni dolžnik sodnici v bistvu očita zmotno dejansko in pravno presojo pri odločanju o ugovoru proti odpustu obveznosti, kar pa so razlogi za vložitev pravnih sredstev zoper sodničino odločitev, ne pa sodničino izločitev. Tudi morebitne napake pri vodenju postopka so predmet presoje v postopku s pravnimi sredstvi. Odpravi napak sojenja so namreč namenjena pravna sredstva in ne izločitev sodnika.
insolventnost - trajnejša nelikvidnost - dolgoročna plačilna nesposobnost - domneve insolventnosti - umik predloga za začetek postopka insolventnosti - predlog upnika - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - pravni interes upnika za začetek stečaja
Če so izpolnjene predpostavke, ki jih glede položaja insolventnosti določa 14. člen ZFPPIPP, ima vsak upnik pravico predlagati začetek stečajnega postopka zoper dolžnika. Dolžnik pa lahko v postopku po upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ugovarja, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja. Že zato dolžnik s pritožbeno navedbo, da bi bil upnik bolje poplačan izven stečaja, ne more uspeti.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - odpust - nova dejstva - čas odločanja prvostopenjskega sodišča - meje pravnomočnosti - nov postopek
Pritožba se opira na dejstva, ki jih je pritožnica zaznala po koncu obravnave pred sodiščem prve stopnje, kar skladno s teorijo in enotno sodno prakso ne more biti predmet pritožbenih novot. Pravnomočnost se namreč lahko razteza zgolj na tisti sklop dejstev, ki jih je še bilo mogoče vključiti v procesno gradivo, to pa so dejstva, ki so obstajala v času sojenja. V pritožbi zatrjevana nova dejstva glede simptomov bolezni udeleženca in njegovega obnašanja zato ne morejo vplivati na odločitev pritožbenega sodišča o pritožbi zoper izpodbijani sklep. Predstavljajo pa razlog za uvedbo novega postopka za sprejem udeleženca na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve, ki ga v skladu s 40. členom ZDZdr lahko sproži tudi pritožnica kot izvajalka psihiatričnega zdravljenja.
dokazni predlogi - zavrnitev dokaznih predlogov - nesubstanciran dokazni predlog - dokazovanje s pričami - zaslišanje priče - podatki o priči - naslov priče - sodba presenečenja
Predlagane dokaze je mogoče zavrniti ne zgolj iz razloga po drugem odstavku 287. člena ZPP. Eden od upravičenih razlogov za zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče je nepopolnost podatkov, ki so potrebni za njeno identifikacijo in vročitev vabila. Iz določbe 236. člena ZPP izhaja, da mora stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, med drugim povedati njeno ime in priimek ter prebivališče oziroma zaposlitev.
NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00007230
OZ člen 40, 40/2, 55, 87, 87/1, 87/2. ZN člen 47, 48. ZGD-1 člen 263, 330.
ničnost pogodbe - posledice ničnosti - pravila vračanja - nakup in prodaja delnic - nasprotovanje moralnim načelom - prenos najmanj 25 % premoženja družbe - oblika pogodbe - nagibi za sklenitev pogodbe - nepoštenost stranke - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika
Pri prenosu premoženja se pri ugotavljanju deleža upošteva bilančna (knjigovodska) vrednost premoženja, ki se prenaša v primerjavi s celotno bilančno (knjigovodsko) vrednostjo premoženja.
Določba drugega odstavka 87. člena OZ sankcionira tisto stranko, ki je pri sklepanju pogodbe ravnala nedopustno. (Ne)poštenost stranke je torej potrebno presojati v sklenitveni fazi pogodbe. V obravnavanih primerih sklenitve ničnih pogodb pa je tožečo stranko kot njen zakoniti zastopnik zastopal prav pritožnik, ki je v njenem imenu izjavljal njeno voljo. Sklicevanje na nepoštenost tožeče stranke ob sklepanju ničnih pogodb pa je zato v obravnavani situaciji sklicevanje na lastno nepoštenost pritožnika, zato z uveljavljanjem neupravičenosti tožeče stranke do sodnega varstva, sklicujoč se na drugi odstavek 87. člena OZ, pritožnik ne more uspeti.
poenostavljena prisilna poravnava - zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave - namen postopka poenostavljene prisilne poravnave - razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - zloraba pravic - trditveno in dokazno breme - verjeten izkaz terjatve - poslovna skrivnost - pritožbeni stroški - stroški dolžnika - vročanje v glavnem postopku zaradi insolventnosti
Ker v postopku poenostavljene prisilne poravnave ugovorni postopek po 172. členu ZFPPIPP ni predviden, imajo upniki možnost tudi v pritožbi zoper sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave uveljavljati trditve o zlorabi pravic.
Namen izkaza, da ima terjatev, za katero učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, temelj v obligacijsko pravnem razmerju, je bil med drugim v preprečevanju zlorab postopka poenostavljene prisilne poravnave. Upravičeno je zato sodišče prve stopnje pri presoji obstoja zatrjevane zlorabe upoštevalo navedeni namen, vendar pri tem zmotno trditveno in dokazno breme prevalilo na dolžnika. Dolžnik je namreč s predložitvijo (delno zakrite) Pogodbe o odstopu terjatve najmanj s stopnjo verjetnosti izkazal pravni temelj obstoja terjatve upnika. Iz Pogodbe z delno zakrito vsebino namreč izhaja, da je upnik dolžniku odstopil terjatev, za kar se mu je dolžnik zavezal plačati znesek v višini sporne terjatve upnika. Poleg tega je sodišču prve stopnje predložil tudi Pogodbo z v celoti razkrito vsebino in sodišču predlagal, kako naj postopa, da bo lahko uresničil pravico (in dolžnost v razmerju do njegovega sopogodbenika) do varovanja poslovne skrivnosti.
Ključno je, da upnik v utemeljitev zlorabe postopka poenostavljene prisilne poravnave ni podal zadostne trditvene podlage in ne predložil zadostnih dokazov.
Glede dolžnikovih stroškov pritožbenega insolvenčnega postopka se smiselno uporabljajo določbe ZPP o stroških pravdnega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005667
ZKP člen 358, 358-1, 358-3, 372, 372-1. KZ-1 člen 228, 228/1.
poslovna goljufija - zakonski znaki goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja način izvršitve - oprostitev obtožbe - neizpolnitev obveznosti - ali je dejanje kaznivo dejanje
Vrhovno sodišče je že v zadevah I Ips 93283/2010 z dne 21. 9. 2017 in I Ips 47130/2015 z dne 27. 10. 2017 odstopilo od dosedanje razlage, da je za konkretizacijo očitka preslepitve v opisu dejanja in za obstoj poslovne goljufije zadostovala že gola zaveza in zagotavljanje oziroma zatrjevanje dolžnika, da bodo obveznosti izpolnjene, do izpolnitve obveznosti pa potem ni prišlo. Dosedanja razlaga oziroma stališče namreč v premajhni meri izostruje kriterije, ki omogočajo jasno razmejitev, ali v izreku opisano ravnanje sodi med kazensko ali civilnopravna razmerja. Ne upoštevajo namreč v zadostni meri, da morajo biti zakonski znaki v opisu kaznivega dejanja določno opredeljeni, zaradi česar za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve pri kaznivem dejanju poslovne goljufije, ki je pomensko odprt pojem, prepis zakonskega dejanskega stanu v povezavi z navedbo ravnanj, ki so sicer tipična za sleherno pogodbeno razmerje, ne zadošča. Taka ravnanja pogodbenih strank lahko le zaradi določenih okoliščin, v katerih so bila storjena, omogočajo sklepanje na obstoj preslepitve in preslepitvenega namena storilca.
Eden od pogojev za začetek preiskave je obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Gre za pravni standard, za katerega zakon ne predpisuje meril, prav tako ne predpisuje dokaznih standardov, temelji pa na danih dejstvih, iz katerih izhaja določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. V fazi odločanja ali naj se zoper določeno osebo začne preiskava, je seveda treba izhajati iz njenega namena, predpisanega v drugem odstavku 167. člena ZKP, in sicer da se med njeno izvedbo zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali postopek ustavi. Zaradi navedenega tako za presojo utemeljenega suma ni potrebno, da se v predkazenskem postopku zberejo vsi dokazi, ampak da se ugotovijo tista dejstva in zberejo tisti dokazi, ki utemeljujejo sklepanje, da je določena oseba storila kaznivo dejanje.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 232, 232/6, 235, 235/2.
začetek stečajnega postopka - predlog upnika - ugovor dolžnika - umik predloga za začetek postopka insolventnosti
Vsak upnik ima pravico predlagati začetek stečajnega postopka zoper dolžnika, zato za odločitev o začetku stečajnega postopka ni relevantna dolžnikova navedba, da bi bil upnik bolje poplačan izven stečaja.
Upnik lahko predlog za začetek stečajnega postopka umakne samo do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00005810
OZ člen 131, 147, 147/1. ZVZD-1 člen 5.
povzročitev škode - odgovornost delodajalca - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec tretjim osebam - protipravnost ravnanja - izključitev odgovornosti
Ob dejstvu, da med strankama ni sporno, da je tožnik na lastno željo skočil na dvižno mizo in da mu slednjega ni naročila delavka prve toženke, je utemeljen zaključek sodišča, da toženki ne moreta odgovarjati za škodo, ki mu je nastala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00005878
URS člen 22. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. OZ člen 131. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost članov poslovodstva - pravilo poslovne presoje - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznih predlogov - procesno trditveno in dokazno breme - materialno trditveno in dokazno breme - prehajanje trditvenega in dokaznega bremena
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani, ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Z opustitvijo te dolžnosti je kršena pravica stranke do izjavljanja, saj si stranka s to pravico ne more kaj dosti pomagati, če ostane preslišana. V tem primeru ima pritožnica prav, da je sodišče spregledalo njene trditve in dokazne predloge v zvezi z ugotavljanjem tega, ali je toženec skrbno ravnal, ko je kot (edini) organ upravljanje tožnice potrdil višino sodne poravnave kot primerne.
Toženec je zatrjeval in predložil dokaze v zvezi s tem , da je ravnal skrbno, kar je bilo sprva njegovo procesno breme, potem pa je prešlo na tožnico, da zatrjuje in dokaže nasprotno. Tožnica je zatrjevala, da prizadevanje toženca (ne samo rezultat, torej višina sodne poravnave) ni bilo zadostno, še več, trdila je, da je bilo namerno v škodo družbe. S tem je prešlo tudi dokazno breme nanjo in tožnica je temu sledila ter predlagala izvedbo dokazov za svoje trditve, ki pa jih je sodišče prve stopnje zavrnilo, brez da bi pojasnilo konkretne razloge za takšno (procesno) odločitev. Ugotovitev sodišča, da od toženca ni mogoče pričakovati znanja senata višjega ali celo vrhovnega sodišča je sicer razumna, vendar ni bistvena upoštevaje trditve tožnice. Ta namreč trdi, da je bilo ravnanje oseb (vključno s tožencem), ki so sodelovale pri sklepanju poravnave, v nasprotju z njenimi koristmi in ponuja dokaze za takšne trditve. Sodišče prve stopnje bi se moralo o teh trditvah konkretno izreči in izvesti predlagane dokaze, ki bi jih potrdile ali ovrgle. S tem, ko je presojalo le trditve toženca in predložene pisne dokaze, je preslišalo tožnico in s tem kršilo njeno pravico do izjave.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje idealnega dela nepremičnine - solastnina - dobra vera - dobra vera priposestvovalca - sklenitev prodajne pogodbe
Tožeča stranka ni dokazala obstoja prodajne pogodbe kot podlage za priposestvovanje v desetletni dobi. Zaradi nedokazane dobre vere za priposestvovanje, je bilo treba tožbeni zahtevek zavrniti.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00005976
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150. ZVZD člen 3, 5, 5/1. ZDR člen 184, 184/1.
nesreča pri delu - podlage odškodninske odgovornosti - padec s strehe - varstvo pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - odškodninska odgovornost naročnika
Sodna praksa razširja odškodninsko odgovornost delodajalca na naročnika dela le, če je ta nosilec dejavnosti, to je organizator del oziroma glavni izvajalec, ki je kot tak dolžan poskrbeti za varnost vseh delavcev na gradbišču, kar je podano zlasti v primerih skupnih delovišč, v katerih je soudeleženih več izvajalcev. Glede na ugotovljeno dejansko stanje v obravnavanem primeru ne gre za tak primer, saj je prva toženka nastopala izključno v vlogi naročnice dela (in ne kot organizatorka dela), ki ga je izvajal le en izvajalec.