razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - preživljanje razvezanega zakonca - pravica do preživnine - preživnina razvezanemu zakoncu - nepreskrbljenost razvezanega zakonca - sprememba socialnega in premoženjskega položaja upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - preživnina za določen čas - določitev preživnine
V postopku je bilo ugotovljeno dejstvo, da se je položaj toženke ob razpadu življenjske skupnosti s tožnikom bistveno poslabšal, hkrati pa tudi, da je utemeljeno pričakovanje, da si bo toženka od 1. 1. 2019 dalje lahko zagotovila lastno preživljanje. Na ta način je sodišče prve stopnje pri odločitvi upoštevalo načelo solidarnosti ob razvezi zakonske zveze iz 13. člena ZZZDR in načelo, da je vsak, ki je delovno sposoben, dolžan sam poskrbeti za svoje preživljanje.
KZ-1 člen 20, 34, 204, 205, 205/1, 205/1-1, 247, 247/1.
obdolženčevo priznanje - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - čas storitve kaznivega dejanja - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - nadaljevano kaznivo dejanje
Pritožnik prezre, da je PU M.S. dne 28. 5. 2017 podala popravek glede časa odvzema prostosti obdolženemu V. A., iz katerega izhaja, da je bila obdolžencu odvzeta prostost ob 21.40 uri. Sodišče prve stopnje je obdolženčevo priznanje na predobravnavnem naroku sprejelo, saj je ugotovilo, da je podprto tudi z drugimi dokazi v spisu. Da ni nobenega dvoma, da je obdolženi v časovnem obdobju, kot izhaja iz izreka napadene sodbe, poskusil storiti očitano mu kaznivo dejanje, so namreč potrdili policisti M. Z., D. Z., S. C. in D. Č., ki so skladno izpovedali, da so oba obdolženca opazovali pri dejanju in jima prostost odvzeli šele po izvršenem kaznivem dejanju. Zato pritožba zagovornika, ki trdi, da sodišče prve stopnje ni presodilo dokazov, ne more biti uspešna, saj je, preden je sprejelo obdolženčevo priznanje, presodilo ali je to podprto z drugimi dokazi. Zato okoliščina, da je prvoten čas odvzema prostosti obdolžencu bil napačno zapisan, glede na to, da je policija podala pisni popravek časa odvzema prostosti, nima takšne teže kot ji pripisuje zagovornik in se zato v pritožbi smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP pokaže kot neutemeljena.
ZPP člen 154, 154/1, 157. ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-1, 210/1-2, 214, 215, 215/3, 221b, 221g.
pripoznava tožbenega zahtevka - pravni interes za tožbo - izvršilni naslov - stroški pravdnega postopka - terjatev priznana v postopku poenostavljene prisilne poravnave - načelo uspeha v pravdi - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - nadaljevanje pravdnega postopka
Na podlagi 157. člena ZPP bi sodišče prve stopnje tožeči stranki lahko naložilo plačilo toženkinih pravdnih stroškov le ob izpolnjenem dodatnem pogoju, tj. če tožena stranka obenem ne bi dala povoda za tožbo. Iz podatkov spisa pa izhaja, da je tožena stranka več kot očitno dala povod za tožbo; tožena stranka kljub več opominom/pozivom tožeče stranke ni poravnala vtoževane terjatve (neprerekana trditev tožeče stranke), njenemu plačilu se je tožena stranka upirala še v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni izvršilni naslov.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 30, 30/3, 46.
Bruseljska uredba I - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - dispozitivnost postopka - mednarodna litispendenca - sorodne pravde
Določbe 30. člena Uredbe Bruselj I niso kogentne narave. Sodiščem je dano pooblastilo, da lahko prekinejo postopek, če tečejo sorodne pravde pred sodišči različnih držav članic, vendar ob izpolnitvi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 30. člena Uredbe Bruselj I.
ZD člen 145., 145/2.. ZPP člen 339., 339/2., 339/2-8.
upravitelj zapuščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - predlog za preložitev naroka
Prvostopenjsko sodišče predloga pritožnika za preložitev naroka ni upoštevalo, temveč je narok opravilo v njegovi odsotnosti, pri čemer je iz izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa razvidno, da se do njegovih konkretiziranih pomislekov, ki se nanašajo na primernost predlaganega upravitelja zapuščine in s katerimi je bilo seznanjeno pred izdajo izpodbijanega sklepa, ni izreklo. S takšnim postopanjem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj mu je onemogočilo sodelovanje v postopku oziroma kršilo njegovo pravico do izjavljanja, na kar slednji smiselno opozarja v pritožbi.
Iz celotnega pričanja priče jasno izhaja le to, da je šlo za pogajanja, saj o bistvenih sestavinah pogodbe ni bilo nič povedanega, tudi s strani zakonitega zastopnika in prokurista tožene stranke ne, v nadaljevanju pa tudi ni bilo povedano, da bi se o njih stranki tega spora strinjali.
oprostitev plačila sodnih taks - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - materialni položaj - brezplačna pravna pomoč
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo tudi na napačen podatek, da oškodovanka kot tožilka ni zaprosila za brezplačno pravno pomoč. To namreč negira odločba, na katero se sklicuje pritožba, pri čemer iz obrazložitve odločbe o zavrnitvi brezplačne pravne pomoči ne izhaja, da bi ta bila zavrnjena iz materialnih razlogov, temveč je bila zavrnjena iz vsebinskih razlogov, ki se nanašajo na oceno možnega uspeha oškodovanke kot tožilke v kazenskem postopku.
stroški postopka - sklep o stroških pravdnega postopka - naknadna odločitev o stroških postopka - obrazloženost odločitve o stroških postopka - nagrada za postopek za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv - nagrada odvetnika za potrditev pravnomočnosti sodbe - nagrada za zastopanje več oseb - potni stroški stranke
Sodišče prve stopnje je v konkretni zadevi sodbo izdalo v ponovljenem postopku brez oprave obravnave. Za takšne primere pravilo, da sodišče o stroških odloči istočasno z odločitvijo o glavni stvari ne velja absolutno, temveč lahko sodišče skladno z določbo sedmega odstavka 163. člena ZPP o stroških odloči s posebnim sklepom.
izbrisna tožba - izpraznitev prostora - povrnitev pravdnih stroškov - končni uspeh stranke v pravdi - stranska intervencija - pravdni stroški stranskega intervenienta - zastopanje več strank v postopku
Prizna se le nagrada za eno pritožbo, ne pa za vsako pritožbo posebej, ker bi pooblaščenka lahko vložila skupno pritožbo v imenu tožeče stranke in stranske intervenientke.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - zdravniška pomoč
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi napadene sodbe pravilno zapisalo, da za obstoj kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči ni pomembno, ali bi takojšnja zdravniška pomoč preprečila poškodovančevo smrt ali ne, ker je kaznivo dejanje podano že, ko je nekdo poškodovan in ko ima storilec možnost, da mu nudi pomoč, pa tega ne stori (str. 17 obrazložitve). Na podlagi izpovedbe prič S. in P. je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obdolženi ni vprašal, ali priča S. kliče policijo ali reševalce in se ni prepričal, ali bo dejansko poskrbljeno za pomoč poškodovanki, pa so zato očitki pritožbe s tem v zvezi neutemeljeni.
kaznivo dejanje oviranja pravosodnih in drugih državnih organov - kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - dokazna ocena sodišča prve stopnje - oblika krivde - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
Na osnovi izpovedb prič, zlasti priče D.Š.S., ki je povedala, da je obdolženi ob dialogu z njo poškodoval vhodna vrata in zahteval, da mu zaposleni na državnem tožilstvu vrnejo ob hišni preiskavi zasežen denar, za katerega mu je bilo že dne 17. 3. 2017 pojasnjeno, da ga ne bo dobil vrnjenega, ker je postopek še v teku, zatem pa mu je na njegovo pisno zahtevo po vrnitvi denarja pisno odgovoril še državni tožilec G.P., je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je obdolženi obravnavani dejanji storil naklepno, z jasno namero izsiliti z uporabo sile in grožnje vrnitev v predkazenskem postopku zaseženih mu predmetov - denarja, ter da je pri tem ravnal premišljeno in načrtovano, kar je zaključilo na podlagi tega, da je pri obeh dejanjih imel pri sebi nahrbtnik, v njem pa nevarne predmete - nož s plastičnim ročajem, preklopni nož in leseni ročaj za sekiro brez kovinskega dela, kar je bilo najdeno in zaseženo ob ogledu njegovega osebnega vozila (točka 9 obrazložitve). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tudi to, da je obdolženi izkazal izrazito vztrajnost in brezobzirnost, saj je zvonil po domofonu, kričal in brcal v steklena vrata ter udarjal po njih, svoje nasilje pa stopnjeval in s tem pri delavcev državnega tožilstva stopnjeval občutek ogroženosti, prestrašenosti in agonije.
vrnitveni zahtevek - kondikcija - kršitev pogodbe - neizpolnitev - nesklepčnost - primeren dodatni rok za izpolnitev - pravica odstopiti od pogodbe - razlogi za odstop od pogodbe - kondikcijski zahtevek - pobotni ugovor - prenehanje pogodbe
Glede na to, da tožena stranka ni zatrjevala, da bi bil v konkretnem primeru izpolnjen dejanski stan iz 104. in 106. člena OZ, bi do prenehanja (razveze) pogodbe prišlo (še)le, če bi tožeči stranki najprej določila primeren dodaten rok za izpolnitev obveznosti (drugi odstavek 105. člen OZ). Da bi tako postopala, pa tožena stranka ni zatrjevala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00020027
KZ-1 člen 158, 158/1, 159, 159/2.. ZKP člen 25, 25/1, 25/1-1, 37, 38, 38/3.. ZS člen 101, 101/1, 101/1-1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje obrekovanja - kaznivo dejanje razžalitve - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - kaznivo dejanje storjeno z objavo na socialnem omrežju - Facebook
Stališče, da je pri kaznivih dejanjih obrekovanja (159. člen KZ-1) določena kvalificirana oblika, če so dejanja storjena z objavo na socialnem omrežju Facebook, je pravilno. Z novelo KZ-1B, ki je stopila v veljavo 15. 5. 2012, je odpadel vsak dvom ali med "druga" sredstva javnega obveščanja spada tudi svetovni splet (internet).
Z navedeno novelo so se kazniva dejanja, storjena preko svetovnega spleta, izločila iz splopšne določbe v okviru obstoječega zakonskega merila "drugih" sredstev javnega obveščanja, in izrecno uvrstila med posebej navedene klasične tiskane in elektronske medije, (poleg tiska, radia, televizije).
Do vzporednega prejemanja kadrovske in državne štipendije je toženca upravičil novi ZŠtip-1, ki prejemanja državne štipendije od 1. 1. 2014 dalje ne pogojuje z odsotnostjo prejemanja kadrovske štipendije.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja - trajanje ukrepa - preuranjen predlog - zavrženje predloga
Že po naravi stvari izrečenih ukrepov po ZPND je jasno, da je trajanje prepovedi, ki jih je prvo sodišče izreklo nasprotnemu udeležencu, nujno povezano tudi z izpolnitvijo obveznosti nasprotnega udeleženca, da predlagateljici prepusti stanovanje v začasno uporabo (bodisi prostovoljno, bodisi prisilno). Šele tedaj začne teči čas trajanja (izvrševanja) teh ukrepov, izrečenih za obdobje šestih mesecev, ne pa že pred prepustitvijo stanovanja predlagateljici. Dokler se ti ukrepi še niso začeli izvrševati (zaradi nasprotovanja nasprotnega udeleženca sklepu prvega sodišča o prepustitvi stanovanja predlagateljici), žrtev nasilja v družini sploh ne more predlagati podaljšanja trajanja teh izrečenih ukrepov. Predlog predlagateljice je bil zato preuranjen in bi ga prvo sodišče moralo kot takšnega zavreči, ne pa vsebinsko obravnavati.
spor majhne vrednosti - pogodba o naročniškem razmerju - neplačilo obrokov - ugovor zastaranja - gospodinjske dobave - dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti
Terjatev tožeče stranke se nanaša na plačilo računov za telefonske storitve, ki so zapadle v plačilo v letu 2015 (od avgusta do decembra 2015) ter na vračilo sorazmernega dela ugodnosti, ki jo je tožena stranka pridobila s sklenitvijo aneksa k naročniški pogodbi, ki je zapadla v plačilo 22. 2. 2016. Začetek in tek zastaranja za tovrstne obveznosti OZ določa v drugem odstavku 355. člena tako, da zastaranje začne teči po preteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo, v konkretnem primeru to pomeni, da je enoletni zastaralni rok za terjatve v letu 2015 zapadlih računov pričel teči 1. 1. 2016.
seznam dolžnikovega premoženja - pravočasnost predloga
Upnikov predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja je bil očitno pravočasen. Upnik ga je podal med izvršilnim postopkom v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZIZ, to je pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe na edino (zadnje) sredstvo izvršbe.
zahteva za sodno varstvo - prekluzija navajanja dejstev - načelo materialne resnice - presoja navedb zahteve za sodno varstvo - navajanje novih dejstev in novih dokazov
Ne glede na določbo drugega odstavka člena 55 ZP-1, ki jo pritožba sicer opravičeno izpostavlja (prekluzija), je tudi v prekrškovnem postopku sodišče vezano na načelo materialne resnice (člen 68 ZP-1), kar pomeni, da mora (razen v primeru storilčevega priznanja) po resnici in popolnoma ugotoviti vsa tista pravno relevantna dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku in mora zato posledično izvesti vse tiste dokaze, ki se v konkretnem primeru izkažejo za materialnopravno relevantne. Zato postopanju prvostopnega sodišča, ko je v skladu z enim temeljnih načel prekrškovnega prava, to je načelom materialne resnice odločilo dopolniti dokazni postopek po pravilih rednega postopka in izvedlo vse relevantne dokaze v smeri, da je ugotovilo, katera je bila v času storitve očitanih prekrškov (prava) odgovorna oseba pravne osebe, ni očitati nepravilnega poslovanja, temveč nasprotno.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - izvajanje dokazov - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - huda demenca - izvedensko mnenje - najbližja oseba - zavrnitev pritožbe - učinek pravnomočnosti sklepa
Odrejeni ukrep zagotavlja najvišjo stopnjo nadzorstva, ki ga je mogoče odrediti osebam zaradi potreb zdravljenja, kadar je to nujno potrebno (53. člen ZDZdr). Ker gre hkrati za največji poseg v človekovo osebnost, pa mora biti odrejen najkrajši možni čas in se le pod zakonsko predpisanimi pogoji lahko podaljšuje (69. člen ZDZdr). Pritožničino prepričanje o nepravilnosti določenega roka za odrejeno zdravljenje je zato zmotno in ga je treba zavrniti.
narok v izvršilnem postopku - prepoved vnaprejšnje dokazne ocene - izpodbijanje resničnosti javne listine - dokaz z zaslišanjem strank - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve
Sodišče zavrne predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločitev, in v sklepu navede, zakaj jih je zavrnilo.
Za predlagani dokaz z zaslišanjem dolžnika in njegove sestre ni mogoče reči, da bi bil popolnoma oziroma očitno neprimeren. Stvar neposredne zaznave sodišča prve stopnje je, ali bo zaslišanima verjelo ali ne. Vendar pa mora poprej izvesti predlagani dokaz, da si lahko o tem ustvari mnenje. Obstoj dejstev je mogoče presoditi šele potem, ko je bil dokazni postopek izveden ter dokazi ustrezno vsebinsko presojani, in ne obratno, da bi se vpliv predlaganih dokazov na dejansko stanje lahko presojal še preden so bili ti izvedeni. Zato dokaznega predloga ni dovoljeno zavrniti z vnaprejšnjo dokazno oceno.