Izbrisna tožba mora zajemati ugotovitveni zahtevek, ki se nanaša na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe (razpolagalnega posla), ter dajatveni zahtevek, ki se nanaša na vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma izbris izpodbijane vknjižbe. Zahteve po vmesnem ugotovitvenem zahtevku na ugotovitev ničnosti pravnega posla zakon ne postavlja.
Pridobiteljeva dobrovernost sanira pravno neučinkovitost razpolaganja, zaradi česar s vknjižbo pridobi lastninsko pravico, četudi odsvojitelj ni bil lastnik.
ZPP člen 81, 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-12. OZ člen 288.
smrt stranke med postopkom - nadaljevanje postopka z dediči stranke - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - zavrženje tožbe - veljavnost pooblastila - dvom v procesno sposobnost stranke - postavitev skrbnika - vračunavanje izpolnitve - vračunavanje obresti in stroškov
Z zamudno sodbo, izdano v prvem sojenju, je bilo ugodeno zahtevku zoper (sedaj pokojno) M. M. in ostale tri tožence. Pritožbeno sodišče je sodbo razveljavilo v delu, v katerem je bilo odločeno o zahtevku zoper M. M. Potem ko so na mesto pokojne M. M. vstopili toženci, zoper katere je bilo v prvem sojenju že ugodeno zahtevku, je v pravdi nastal položaj, v katerem je bilo o istem zahtevku že pravnomočno odločeno.
Ker je izvršba tekla za plačilo glavnice, obresti in stroškov, je za presojo, kaj je bilo s plačanim zneskom poravnano oziroma ali so bile s plačanim zneskom plačane tudi zamudne obresti, treba upoštevati vrstni red poplačil, določen v 288. členu OZ.
motenje posesti - motenje posesti električnega priključka - soposest - občasna uporaba - dokazno breme - spremenjen način souporabe skupnih prostorov in naprav - nespremenjeno posestno stanje - ravnanje v nasprotju s prepovedjo - izvrševanje soposesti - sodno varstvo posesti - obseg sodnega varstva posesti - grozeča škoda - načelo prepovedi povzročanja škode
Vzdrževanje števca je pridržano pooblaščenim osebam, odčitavanje in kontrola porabe elektrike pa nista preprečena, saj so števci dobro vidni skozi steklena okenca, zato v tem obsegu tožnikova (so)posest ni bila motena.
Tožnik ni izkazal, da je moral zaradi spornega posega toženke spremeniti dotedanji način rabe stanovanja (in tudi ne skupnih prostorov), da torej do motenja posesti tudi v tem obsegu ni prišlo.
Tožnik je to svojo soposest izvrševal v nasprotju s prepovedjo povzročanja škode. Posest pa ni varovana v vsakem primeru. Posesti, kakor jo je izvrševal tožnik, sodišče ne more nuditi pravnega varstva. Toženka se je upravičeno uprla nastanku škode, ki je s strani tožnika grozila njej kot posredni posestnici in najemnikom kot neposrednim posestnikom.
nova zapuščinska obravnava - zapisnik o zapuščinski obravnavi - javna listina - izpodbojna zakonska domneva - odpoved pravici do pritožbe v zapuščinskem postopku - pozneje najdeno premoženje
Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče to premoženje razdeli z novim sklepom o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, brez da bi opravilo novo zapuščinsko obravnavo. Oba zakonita dediča in oporočna dedinja so se na obravnavi odpovedali pravici do pritožbe zoper sklep o dedovanju, zato je postal tega dne pravnomočen.
Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. A z golimi trditvami brez dokaznega predloga resničnosti tega, kar je zapisano v zapisniku, ni mogoče izpodbiti.
Dokazno breme glede odločilnih dejstev, kamor sodi tudi očitana protipravnost spornih ravnanj toženke po prvem odstavku 131. člena OZ, leži na tožeči stranki. Ob tem, ko je toženka zanikala sporna dejanja, pri čemer negativnega dejstva ne more dokazovati, je bilo na tožnikih dokazno (tudi procesno) breme glede obstoja zanikanega dejstva. V pravni teoriji in sodni praksi je ustaljeno stališče, da je dokazno breme praviloma na tistemu, ki zatrjuje obstoj dejstva, in ne na tistemu, ki zatrjuje nasprotno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007315
SPZ člen 88, 89. ZPP člen 196.
nujna pot - določitev nujne poti - pogoji za določitev nujne poti - načelo sorazmernosti - čim manjša obremenitev tuje nepremičnine - enotno sosporništvo
Ker so glede na naravo stvari, ko je nujna pot lahko le celota, vsi nasprotni udeleženci enotni sosporniki v smislu 196. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, pritožba posameznih solastnikov (nasprotnih udeležencev) učinkuje tudi za ostale nasprotne udeležence.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007921
ZFPPIPP člen 440, 441. ZPP člen 98, 98/2, 98/5, 101, 101/1, 101/3, 205, 205/1, 205/1-3, 207. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 57.
vložitev ugovora - veljavnost pooblastila - izbris dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije
Od izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije dalje pravna oseba nima več pravne subjektivitete in s tem sposobnosti biti stranka. Zato v njenem imenu ni mogoče vložiti pravnega sredstva.
Pooblastilo podeljeno po izbrisu pravne osebe iz registra, torej s strani neobstoječe osebe, ni veljavno.
S prenehanjem pravne osebe preneha pooblastilo, ki ga je dala. Vložitev ugovora po izteku roka tudi ni dejanje, ki je potrebno za odvrnitev škode za stranko (tretji odstavek 101. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S prenehanjem pravne osebe se postopek prekine ex lege na podlagi zakona (205. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato za odvrnitev škode zadošča obvestilo sodišču o nastopu te okoliščine.
izbrisna tožba - tožba na ugotovitev lastninske pravice - nesklepčna tožba - kasneje odpadla pravna podlaga - pravovarstveni zahtevek
Kot je materialnopravno pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je pravno sredstvo za vračilo nepremičnine pri izjalovljeni pogodbeni podlagi izbrisna tožba po 243. členu ZZK-1. V obravnavani zadevi tožba na ugotovitev lastninske pravice ne predstavlja ustreznega pravnega sredstva, zaradi česar je sodišče prve stopnje postavljeni ugotovitveni zahtevek kot nesklepčen pravilno zavrnilo.
prepozna pritožba - fikcija vročitve - fikcija vročitve tek pritožbenega roka
Konkretna pritožba je torej vložena po izteku zakonskega pritožbenega roka (drugi odstavek 159. člena Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1). Prepozno pritožbo mora sodišče zavreči, ne da bi jo vsebinsko obravnavalo.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoj nekrivde - nepričakovan in nenaden vzrok - nenadna in nepredvidljiva bolezen ali poškodba
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je pooblaščenka tožnika narok dne 23. 3. 2017 zamudila iz upravičenega razloga, saj je bil razlog zamude, to je nastop zdravstvenih težav, nezakrivljen in nepredvidljiv.
uporabnina - uporabnina solastne stvari - souporaba nepremičnine - nevzdržnost skupnega življenja
Sicer pa je toženka prepričljivo izkazala nevzdržnost skupnega bivanja pravdnih strank in to zaradi toženčevega ravnanja - večletnega psihičnega in fizičnega nasilja, ki se mu je upravičeno uprla (z zamenjavo ključavnice). Drži torej, da tožnik v vtoževanem obdobju solastne nepremičnine ni mogel uporabljati, vendar izključno iz razlogov na njegovi strani. Toženka tožnikovega nasilja ni bila dolžna trpeti. Nevzdržnosti skupnega bivanja se nedvomno zaveda tudi tožnik, saj souporabe nepremičnine v vtoževanem obdobju sploh ni zahteval.
ZTFI člen 464, 467, 468a. ZFPPIPP člen 57, 57/1, 57/3, 78.
upniški odbor - člani upniškega odbora - pravica upnika opravljati procesna dejanja v postopku - prevzem obveznosti izplačila zajamčenih terjatev vlagateljev - začetek stečajnega postopka nad borznoposredniško družbo - posredno zastopanje
Pritožbeno sodišče razlagi določbe 468.a člena ZTFI, kot jo ponuja pritožnik, pritrjuje. ZTFI v navedenem členu res predvideva tako imenovano posredno zastopanje, pri katerem posredni zastopnik (Banka Slovenije) nastopa v svojem imenu in za račun zastopanega (v danem primeru za račun borznoposredniških družb).
Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je Banka Slovenije najprej prijavila terjatev članic sistema jamstva za terjatve vlagateljev (iz naslova vplačila zajamčenih terjatev vlagateljev) kot upnica, v svojem imenu. V vlogi z dne 28. 9. 2016 pa je navedla kot upnike teh terjatev posamezne borznoposredniške družbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00005680
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 275, 275/1. ZGD-1 člen 38a, 41. ZPP člen 214, 214/2.
začasna odredba - predpostavke za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost izkaza obstoja terjatve - izpodbijanje skupščinskega sklepa - predlog za položitev varščine - imenovanje člana nadzornega sveta - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - sklepčnost trditev - prerekanje trditev
Če upnik ne poda ustrezne (sklepčne) trditvene podlage, je vseeno, če tisto, ki jo poda (in ki torej sama po sebi po materialnem pravu ni zadostna za uspeh s predlogom), dolžnik ne prereka - upnik z zahtevkom kljub temu ne bo mogel uspeti.
Za regulacijske začasne odredbe se ne more uporabiti institut izdaje začasne odredbe ob pogoju položitve upnikove varščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006402
ZOdvT tarifna številka 3100.
pogodba o faktoringu - odstopno upravičenje - izjava o odstopu - odločitev o pravdnih stroških - nagrada za postopek
Odvetnik je priglasil pooblastilo za zastopanje tožnice šele na prvem naroku za glavno obravnavo in v spis ni vložil nobenih pisnih gradiv, a to ne pomeni, da tožnica ni upravičena do nagrade za postopek. Iz opombe 3 (1) 3. dela Tarife ZOdvT izhaja, da nagrada za postopek nastane za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. Da je lahko odvetnik zastopal tožnico na naroku, je nedvomno moral predhodno pregledati zbrano procesno gradivo in se na ta način seznaniti s stanjem zadeve. Sodišče prve stopnje je zato tožnici pravilno priznalo tudi nagrado za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT.
oprostitev plačila sodnih taks - pravne osebe - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe - trditveno in dokazno breme - postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Tožena stranka je v obrazcu o izjavi o premoženjskem stanju rubriko "prilivi na transakcijski račun v zadnjih treh mesecih" pustila prazno. Naziranje pritožbe, da če stranka tega ne izpolni, to pomeni, da prilivov ni, je napačno. Sodišče ne more in ne sme sprejeti zaključkov, ki jih stranka ne navaja, še manj pa dokazuje.
Tožena stranka je podala soglasje, da sodišče preveri resničnost njenih navedb. Slednje ne pomeni, da je sodišče po uradni dolžnosti dolžno pridobivati podatke iz uradnih evidenc, ki jih predlagatelj ne predloži.
spor majhne vrednosti - upravnik - stroški ogrevanja - pravica do izjave - domneva priznanja dejstev - dokazno breme - pavšalen ugovor
Tožeča stranka je postavila zadostne trditve in dokazala, da je končni (letni) obračun stroškov ogrevanja izveden po dejanski porabi, tožena stranka pa tem trditvam nadalje ni ugovarjala, čeprav je bilo dokazno breme o tem, da se stroški ne obračunavajo po dejanski porabi, prevaljeno nazaj nanjo. Ob pavšalnem ugovoru tožene stranke se skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP dejstva, ki jih stranka zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana.
dodatni sklep o dedovanju - lastništvo na nepremičninah - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - domneva lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem
Nemogoče je zahtevati, da naj se v nespornem primeru, ko so podani dokazi, da je bila nepremičnina odtujena, to nepremičnino upošteva v zapuščinski masi. S tem bi tudi nastala podlaga za plačilo davka na dediščine in sodne takse.
delitev solastne stvari - način delitve stvari v solastnini - stvarna delitev z izplačilom razlike v vrednosti - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - ustanovitev stvarne služnosti po uradni dolžnosti
Za rešitev situacije, ko posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari, je v 125. členu ZNP predvidena ustanovitev stvarne služnosti.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - sprememba stikov - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - varstvo koristi otroka
Predlagateljica bi morala s stopnjo verjetnosti dokazati ne le, da je predlog za spremembo stikov utemeljen, marveč tudi, da je takojšnja sprememba stikov potrebna zaradi konkretne ogroženosti otrok, zaradi katere je izkazana nevarnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Ali povedano drugače, predlagateljica bi morala s stopnjo verjetnosti izkazati okoliščine, zaradi katerih zavarovanja ni mogoče odložiti do razjasnitve stvari ob koncu postopka in da bo sprememba stikov, kot jo predlaga, potrjena s končno odločbo. Teh dejstev pa predlagateljica s stopnjo verjetnosti ni dokazala.