pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - ustno sklenjena pogodba - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika (realizacija) - konvalidacija pogodbe - zavezovalni pravni posel - plačilo kupnine - lastniška posest - dobrovernost - priposestvovanje - ZOR - zastaranje - dobroverna lastniška posest
Tožeča stranka ni dokazala, da je bila ustno sklenjena pogodba, s katero je od tožene stranke odkupila sporno nepremičnino, realizirana. Navedena pogodba ni kovalidirala in ni veljavna.
Materialnopravno pravilna je odločitev o zavrnitvi zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Slednji ima lahko podlago le v zavezovalnem pravnem poslu, ki ne obstaja.
uporabnina - uporabnina solastne stvari - souporaba nepremičnine - nevzdržnost skupnega življenja
Sicer pa je toženka prepričljivo izkazala nevzdržnost skupnega bivanja pravdnih strank in to zaradi toženčevega ravnanja - večletnega psihičnega in fizičnega nasilja, ki se mu je upravičeno uprla (z zamenjavo ključavnice). Drži torej, da tožnik v vtoževanem obdobju solastne nepremičnine ni mogel uporabljati, vendar izključno iz razlogov na njegovi strani. Toženka tožnikovega nasilja ni bila dolžna trpeti. Nevzdržnosti skupnega bivanja se nedvomno zaveda tudi tožnik, saj souporabe nepremičnine v vtoževanem obdobju sploh ni zahteval.
izvršba na nepremičnine - predlog za omejitev izvršbe - višina upnikove terjatve - načelo sorazmernosti - pristop več upnikov k izvršbi
Načelo sorazmernosti ne utemeljuje posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino zaradi izterjave relativno nizke terjatve. Upoštevati je namreč treba okoliščine in posebnosti vsakega konkretnega primera. Če upnik ugotovi, da do poplačila terjatve ne bo prišel drugače, kot z izvršbo na nepremičnino, mu pravnega varstva ni mogoče odreči. Sicer pa je v primeru, ko se izterjuje nizek dolg, od dolžnika realno pričakovati, da bo poskrbel za to, da zaradi tega ne bo izgubil nepremičnine, torej da bo, ali terjatev plačal, ali pa izkoristil eno izmed možnosti, ki jih ponuja veljavna zakonodaja. Kadar gre za več pristopnih zadev oziroma ima dolžnik več dolgov do različnih upnikov bi lahko, v zvezi z upoštevanjem sorazmernosti med višino terjatve in predlaganim sredstvom izvršbe ob izolirani obravnavi vsake zadeve posebej, prišlo do tega, da do poplačila terjatve z izvršbo na nepremičnino upnik v posamezni zadevi sploh ne bi mogel priti. Nizka višina terjatve v posamezni zadevi torej sama po sebi še ni razlog za zavrnitev upnikovega predloga za dovolitev izvršbe s prodajo nepremičnine. Izvršilno sodišče bi ravnalo arbitrarno, če bi ob veljavni zakonski ureditvi in ob upnikovih prizadevanjih v dosedanjem postopku zavrnilo predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino upniku, katerega terjatev je sicer relativno nizka, pa kljub temu že več let ne more priti do njenega poplačila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00006493
OZ člen 10, 131, 131/1. ZPP člen 243, 254, 254/2.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost lastnika - električna napeljava - vzrok za nastanek škode - uničenje nepremičnine - požar - nepričakovanost in nepredvidljivost dogodka - dokazni postopek s sodnim izvedencem - dopolnitev dokaznega postopka - dokaz z izvedencem - nedopustno ravnanje
Škoda lahko nastane z aktivnim ravnanjem ali z opustitvijo. Nedopustno ni le ravnanje, ki je v nasprotju s prepovedno ali zapovedno pravno normo. Po utrjenem stališču sodne prakse zadostuje, da je ravnanje na splošno nedopustno. Presoditi je treba, ali je nastanek škode objektivno predvidljiva posledica opustitve (zatrjevanega) dolžnega ravnanja. Vrednostno merilo je torej predvidljivost negativne posledice ravnanja. Če bi izvedba razumnih in sorazmernih ukrepov preprečila nastanek škode ali zmanjšala možnost za njen nastanek na sprejemljivo raven, toženec pa teh ukrepov ni izvedel, je njegovo ravnanje nedopustno.
Tožnika sta že do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo zatrjevala, da je bil toženec pred zapustitvijo hišice dolžan izključiti vse porabnike iz vira električne napetosti in kot vzrok požara navedla nastanek obločnega plamena na razdelilcu, ki je bil na eni strani priključen v vir električne napetosti, na drugi strani pa je bil vanj priključena najmanj ena električna naprava. V odzivu na izvedensko mnenje sta podala le natančnejše navedbe o tem, v čem je podana opustitev dolžnega ravnanja oziroma vzročna zveza med zatrjevano opustitvijo in nastalo škodo.
Tožnika sta trdila, da je toženec ravnal nedopustno, ker ni izklopil vseh porabnikov iz virov električne napetosti, in da je bil to dolžan storiti tako zaradi pravil požarnega reda, ki so veljala v počitniškem naselju, kot tudi zaradi predvidljivosti nastanka večje škode v primeru opustitve tega ukrepa.
V novem sojenju naj sodišče dopolni dokaz z izvedencem tako, da bo zahtevalo mnenje tudi glede dejstev, pomembnih za presojo, ali je toženec opustil dolžno ravnanje. Pri presoji, ali bo zadostovala pisna dopolnitev mnenja ali je potrebno zaslišanje, naj upošteva, da gre za ključni dokaz, od vsebine katerega je v odločilni meri odvisen izid pravde, in da v takih primerih po stališču sodne prakse pisna podaja mnenja zadostuje le izjemoma.
ZZZDR člen 82.c, 123., 123/1., 129., 129.a, 129.a/1, 129.a/2, 132.
razmerja med starši in otroki - preživnina za mladoletnega otroka - zvišanje preživnine - spremenjene razmere - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - preživninske zmožnosti preživninskega zavezanca - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - otroški dodatek
Preživljanje mladoletnih otrok ima prednost pred preživljanjem partnerice. Slednje toženec ni dolžan preživljati, če bi bilo s tem ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje otrok, ki jih je dolžan preživljati - v konkretnem primeru tožnice (82.c člen ZZZDR).
Tožeči stranki ni uspelo dokazati, da se je toženec s podpisom pogodbe z dne 17. 6. 2015 zavezal tudi kot porok in plačnik za vsa nastala dolžniška razmerja med tožečo stranko in družbo P. d.o.o., katere direktor je sicer takrat tudi bil, zato je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do poštenega sojenja - pravica stranke do izjave - zastopanje po odvetniku - brezplačna pravna pomoč - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - laična pritožba
Tožencu je bilo pojasnjeno, da lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč, vendar mu dejansko v nadaljevanju to ni bilo omogočeno, saj je sodišče obravnavo takoj zaključilo. Takšno ravnanje sodišča predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
sklep o stroških postopka - pripoznava zahtevka v pravdnem postopku - stroški posameznega sospornika - nujni enotni sosporniki - solidarnost
Ker tožena stranka ni pripoznala tožbenega zahtevka, je morala skupaj s preostalima dvema tožencema povrniti pravdne stroške tožeči stranki. Gre za nujne enotne sospornike (prvi odstavek 161. člena in 154. člena ZPP).
motenje posesti - motenje posesti električnega priključka - soposest - občasna uporaba - dokazno breme - spremenjen način souporabe skupnih prostorov in naprav - nespremenjeno posestno stanje - ravnanje v nasprotju s prepovedjo - izvrševanje soposesti - sodno varstvo posesti - obseg sodnega varstva posesti - grozeča škoda - načelo prepovedi povzročanja škode
Vzdrževanje števca je pridržano pooblaščenim osebam, odčitavanje in kontrola porabe elektrike pa nista preprečena, saj so števci dobro vidni skozi steklena okenca, zato v tem obsegu tožnikova (so)posest ni bila motena.
Tožnik ni izkazal, da je moral zaradi spornega posega toženke spremeniti dotedanji način rabe stanovanja (in tudi ne skupnih prostorov), da torej do motenja posesti tudi v tem obsegu ni prišlo.
Tožnik je to svojo soposest izvrševal v nasprotju s prepovedjo povzročanja škode. Posest pa ni varovana v vsakem primeru. Posesti, kakor jo je izvrševal tožnik, sodišče ne more nuditi pravnega varstva. Toženka se je upravičeno uprla nastanku škode, ki je s strani tožnika grozila njej kot posredni posestnici in najemnikom kot neposrednim posestnikom.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zapadlost terjatve, ki ni odvisna od poteka roka - zapadlost terjatve, ki iz notarskega zapisa ni neposredno razvidna - dokazovanje zapadlosti terjatve - ugovor tretjega - izvršba na premoženjske oziroma materialne pravice - patent - verjetnost pravice tretjega
Če v notarskem zapisu ni navedeno, na kateri dan v mesecu bo račun izdan, temveč je to prepuščeno najemodajalcu, tako da je zapadlost terjatve odvisna od izdaje računa (ter nato še poteka roka od izdaje računa), to predstavlja drugo dejstvo, ki je navedeno v notarskem zapisu, od katerega je odvisna zapadlost terjatve.
Tretji, ki je k svojemu ugovoru priložil kupoprodajno pogodbo za nakup v tej zadevi zarubljenega patenta in zahtevo za vpis spremembe lastništva v register, je verjetno izkazal obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe, saj iz teh listin izhaja, da je kupil patent od dolžnika, predlagan pa je že tudi bil vpis spremembe imetnika patenta v register patentov. Kadar tretji zatrjuje obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe, mu slednjega ni treba dokazati s stopnjo prepričanja - takšen dokazni standard se zahteva v pravdi po tožbi na nedopustnost izvršbe, ne pa že pri presoji ugovora tretjega.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 8, 8-4, 24, 24-1.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je pristojnost slovenskega sodišča za zahtevek za izbris lastninske pravice in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja podana (tudi) v skladu s 1. točko 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012. Pravilno je navedlo, da se v skladu s teorijo in prakso takšen zahtevek uvršča pod pojem stvarnih pravic, kot so opredeljene s 1. točko 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012. Gre za izključno pristojnost sodišča RS, v kateri je nepremičnina, za odločanje o predlogu za izbris lastninske pravice iz zemljiške knjige.
pogrebni stroški - odločanje v pravdnem postopku - omejitev dedovanja - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč
Posebnih določil o pogrebnih stroških zakon o dedovanju nima. Po pravni teoriji se zanje smiselno uporabljajo določbe Zakona o dedovanju o odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove, kar pomeni, da jih stranka lahko uveljavlja v pravdnem postopku.
izbrisna tožba - izpraznitev prostora - povrnitev pravdnih stroškov - končni uspeh stranke v pravdi - stranska intervencija - pravdni stroški stranskega intervenienta - zastopanje več strank v postopku
Prizna se le nagrada za eno pritožbo, ne pa za vsako pritožbo posebej, ker bi pooblaščenka lahko vložila skupno pritožbo v imenu tožeče stranke in stranske intervenientke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006402
ZOdvT tarifna številka 3100.
pogodba o faktoringu - odstopno upravičenje - izjava o odstopu - odločitev o pravdnih stroških - nagrada za postopek
Odvetnik je priglasil pooblastilo za zastopanje tožnice šele na prvem naroku za glavno obravnavo in v spis ni vložil nobenih pisnih gradiv, a to ne pomeni, da tožnica ni upravičena do nagrade za postopek. Iz opombe 3 (1) 3. dela Tarife ZOdvT izhaja, da nagrada za postopek nastane za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. Da je lahko odvetnik zastopal tožnico na naroku, je nedvomno moral predhodno pregledati zbrano procesno gradivo in se na ta način seznaniti s stanjem zadeve. Sodišče prve stopnje je zato tožnici pravilno priznalo tudi nagrado za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT.
oprostitev plačila sodnih taks - pravne osebe - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe - trditveno in dokazno breme - postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Tožena stranka je v obrazcu o izjavi o premoženjskem stanju rubriko "prilivi na transakcijski račun v zadnjih treh mesecih" pustila prazno. Naziranje pritožbe, da če stranka tega ne izpolni, to pomeni, da prilivov ni, je napačno. Sodišče ne more in ne sme sprejeti zaključkov, ki jih stranka ne navaja, še manj pa dokazuje.
Tožena stranka je podala soglasje, da sodišče preveri resničnost njenih navedb. Slednje ne pomeni, da je sodišče po uradni dolžnosti dolžno pridobivati podatke iz uradnih evidenc, ki jih predlagatelj ne predloži.
spor majhne vrednosti - upravnik - stroški ogrevanja - pravica do izjave - domneva priznanja dejstev - dokazno breme - pavšalen ugovor
Tožeča stranka je postavila zadostne trditve in dokazala, da je končni (letni) obračun stroškov ogrevanja izveden po dejanski porabi, tožena stranka pa tem trditvam nadalje ni ugovarjala, čeprav je bilo dokazno breme o tem, da se stroški ne obračunavajo po dejanski porabi, prevaljeno nazaj nanjo. Ob pavšalnem ugovoru tožene stranke se skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP dejstva, ki jih stranka zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00020027
KZ-1 člen 158, 158/1, 159, 159/2.. ZKP člen 25, 25/1, 25/1-1, 37, 38, 38/3.. ZS člen 101, 101/1, 101/1-1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje obrekovanja - kaznivo dejanje razžalitve - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - kaznivo dejanje storjeno z objavo na socialnem omrežju - Facebook
Stališče, da je pri kaznivih dejanjih obrekovanja (159. člen KZ-1) določena kvalificirana oblika, če so dejanja storjena z objavo na socialnem omrežju Facebook, je pravilno. Z novelo KZ-1B, ki je stopila v veljavo 15. 5. 2012, je odpadel vsak dvom ali med "druga" sredstva javnega obveščanja spada tudi svetovni splet (internet).
Z navedeno novelo so se kazniva dejanja, storjena preko svetovnega spleta, izločila iz splopšne določbe v okviru obstoječega zakonskega merila "drugih" sredstev javnega obveščanja, in izrecno uvrstila med posebej navedene klasične tiskane in elektronske medije, (poleg tiska, radia, televizije).
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - zdravniška pomoč
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi napadene sodbe pravilno zapisalo, da za obstoj kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči ni pomembno, ali bi takojšnja zdravniška pomoč preprečila poškodovančevo smrt ali ne, ker je kaznivo dejanje podano že, ko je nekdo poškodovan in ko ima storilec možnost, da mu nudi pomoč, pa tega ne stori (str. 17 obrazložitve). Na podlagi izpovedbe prič S. in P. je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obdolženi ni vprašal, ali priča S. kliče policijo ali reševalce in se ni prepričal, ali bo dejansko poskrbljeno za pomoč poškodovanki, pa so zato očitki pritožbe s tem v zvezi neutemeljeni.
Do vzporednega prejemanja kadrovske in državne štipendije je toženca upravičil novi ZŠtip-1, ki prejemanja državne štipendije od 1. 1. 2014 dalje ne pogojuje z odsotnostjo prejemanja kadrovske štipendije.