CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007921
ZFPPIPP člen 440, 441. ZPP člen 98, 98/2, 98/5, 101, 101/1, 101/3, 205, 205/1, 205/1-3, 207. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 57.
vložitev ugovora - veljavnost pooblastila - izbris dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije
Od izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije dalje pravna oseba nima več pravne subjektivitete in s tem sposobnosti biti stranka. Zato v njenem imenu ni mogoče vložiti pravnega sredstva.
Pooblastilo podeljeno po izbrisu pravne osebe iz registra, torej s strani neobstoječe osebe, ni veljavno.
S prenehanjem pravne osebe preneha pooblastilo, ki ga je dala. Vložitev ugovora po izteku roka tudi ni dejanje, ki je potrebno za odvrnitev škode za stranko (tretji odstavek 101. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S prenehanjem pravne osebe se postopek prekine ex lege na podlagi zakona (205. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato za odvrnitev škode zadošča obvestilo sodišču o nastopu te okoliščine.
prepozna pritožba - fikcija vročitve - fikcija vročitve tek pritožbenega roka
Konkretna pritožba je torej vložena po izteku zakonskega pritožbenega roka (drugi odstavek 159. člena Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1). Prepozno pritožbo mora sodišče zavreči, ne da bi jo vsebinsko obravnavalo.
Treba je izhajati iz namena nepravdnega postopka, ki ureja razdelitev solastnine. Solastniki imajo pravico do razdelitve solastnine. Če se iz določenih listin lahko sklepa, da je bila sklenjena sodna poravnava, kdo so stranke, za katere parcele gre in kakšna je bila volja strank poravnave, tedaj je možno ugotavljati, kako se je ta poravnava izpolnjevala od časa sklepanja do vložitve predloga. Tedaj bi to bilo lahko pravnorelevantno dejstvo za ugotavljanje podlage nadaljnje delitve oziroma izpeljave te poravnave. Če pa ne bo mogoče ugotoviti vseh teh elementov, takrat taka listina ni poravnava, saj prave volje ni mogoče ugotavljati.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - delo pismonoše - napad psa - odgovornost imetnika psa - potrebno varstvo in nadzorstvo - odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Delo pismonoše, ki raznaša pošto v nabiralnike hiš lastnikov, ki imajo pse, na splošno ne predstavlja dejavnosti s povečano nevarnostjo. Res je, da je pismonoša lahko izpostavljen neprijetnim in ne povsem obvladljivim nevšečnostim, vendar pa te ne presegajo težav, ki so jim sicer izpostavljeni vsi ljudje, ko se morajo srečati s psom, katerih lastniki ne zadostijo pravnemu standardu potrebnega nadzorstva nad psom. Zaradi protipravnega ravnanja lastnice psa, se narava dejavnosti ne spremeni in je zato lahko podana le krivdna odgovornost delodajalca tožeče stranke.
Za vse dokazne predloge velja, da morajo biti substancirani, kar pomeni, da mora stranka, ki izvedbo dokaza predlaga, konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo.
Tožeča stranka neuspešno poskuša določbe pogodbe o izvedbi, dobavi in montaži toplotne črpalke razlagati v smislu svoje namere s pogodbo pokriti še dodatna dela. Iz Pogodbe št. 10/2012 ne izhaja, da sta se pogodbeni stranki dogovorili še o dodatnih delih (o predelavi razvoda sanitarne vode za deževnico). In ker tožeča stranka ni pojasnila, zakaj tudi ta dela niso navedena v pisni pogodbi, trdila pa je, da ni naročila izvedbe vodovodne in ogrevalne instalacije, saj je ta dela že opravil drug izvajalec leta 2010, neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je zmotno uporabilo materialno pravo, ker ugotovljenega dejanskega stanja ni subsumiralo pod gradbeno pogodbo, iz katere naj bi izhajale napake in zamuda pri izvedbi del.
procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pritožba upravitelja - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - zavrnitev soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka
Upravitelj ni procesno legitimiran za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka, saj mu zakon takega procesnega upravičenja ne daje.
zaznamba spora za pridobitev lastninske pravice - vpis pravnega dejstva v zemljiško knjigo - idealni delež - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - odločanje o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka postopka - pogoji za dovolitev vpisa - presoja skladnosti predlaganega vpisa z vsebino listine - nesklepčen predlog - zavrnitev vpisa - delna ugoditev zemljiškoknjižnemu predlogu
V konkretnem primeru iz tožbe, ki je podlaga za predlagano zaznambo spora, izhaja, da se z njo v korist predlagatelja zahteva ugotovitev lastninske pravice le do 1/3. Zato je lastninsko pravico nasprotnega udeleženca z zaznambo mogoče omejiti le v tem obsegu. Stališče sodišča, ki je v konkretni zadevi na podlagi tožbe za ugotovitev lastninske pravice predlagatelja do 1/3 dovolilo zaznambo spora pri lastninski pravici nasprotnega udeleženca do celote, ni pravilno.
Ker je predlagatelj v konkretnem primeru predlagal vpis zaznambe spora pri osnovnem pravnem položaju lastninski pravici nasprotnega udeleženca do celote, tožba na ugotovitev lastninske pravice, glede katere je zaznamba spora predlagana, pa se vodi le glede solastniškega deleža 1/3, skladnosti med predlogom in listino ni. Iz listine, ki je podlaga za vpis, ne izhaja utemeljenost zahteve za vpis. Gre za neutemeljen predlog, ki mu ni mogoče ugoditi niti delno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00005577
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 440. ZGD-1 člen 429.
pravno nasledstvo družbe - prenehanje družbe - izbrisana družba - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - nadaljevanje postopka z družbeniki - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
P., d.o.o., kot prvotni predlagatelj, iz sodnega registra ni bil izbrisan na podlagi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki ga na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga po uradni dolžnosti izvede registrsko sodišče (440. člen ZFPPIPP), ampak na podlagi sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku (429. člen ZGD-1). Sklep je sprejel edini družbenik družbe Zavarovalnica, d.d., sestavni del tega sklepa je tudi predlog o delitvi premoženja. Ker je Zavarovalnica, d.d., edina družbenica, je izkazano pravno nasledstvo predlagateljice v tem postopku.
prometna nesreča - občinska cesta - upravljalec ceste - odškodninska odgovornost občine - krušenje skal - upravljalec javnega dobra - nastanek škode - vožnja z vozilom po cesti - odgovornost države za škodo
Za škodo, ki nastane na občinski cesti, odgovarja upravljalec te ceste.
nova zapuščinska obravnava - zapisnik o zapuščinski obravnavi - javna listina - izpodbojna zakonska domneva - odpoved pravici do pritožbe v zapuščinskem postopku - pozneje najdeno premoženje
Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče to premoženje razdeli z novim sklepom o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, brez da bi opravilo novo zapuščinsko obravnavo. Oba zakonita dediča in oporočna dedinja so se na obravnavi odpovedali pravici do pritožbe zoper sklep o dedovanju, zato je postal tega dne pravnomočen.
Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. A z golimi trditvami brez dokaznega predloga resničnosti tega, kar je zapisano v zapisniku, ni mogoče izpodbiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK00006054
ZPP člen 13, 14.. OZ-UPB1 člen 352, 352/1.
odškodninska odgovornost - predhodno vprašanje - identično dejansko stanje - vezanost civilnega sodišča na kazensko sodbo - zastaranje odškodninske obveznosti
Ne glede na to, da se tudi v pravdnem postopku pri presoji silobrana izhaja iz elementov, opredeljenih v 22. členu KZ-1, kazenske oprostilne sodbe ni mogoče šteti kot rešeno predhodno vprašanje, na katero bi bilo pravdno sodišče vezano, saj gre le za obravnavanje identičnega dejanskega stanja.
Namen sodnih penalov je brez izvršbe spodbuditi dolžnika k čimprejšnji izpolnitvi naložene obveznosti. Ko dolžnik svojo obveznost izpolni, je namen sodnih penalov dosežen in le ti prenehajo teči. Konkretni izvršilni naslov vsebuje prepoved vožnje za potrebe gospodarske dejavnosti, tako da morebitne neizpolnitev obveznosti, ni mogoče v skladu z izvršilnim naslovom doseči z izpolnitvijo v dodatnem roku. V tem primeru bi se z izrekanjem sodnih penalov dolžnika v nedogled sililo, da se takšnih posegov vzdrži. V tem primeru bi zato lahko govorili o tem, da bi se sodni penali spremenili v nedogled trajajočo denarno obveznost, kar pa ni namen sodnih penalov oziroma bi utegnilo pomeniti celo zlorabo procesnih pravic.
krivdna odškodninska odgovornost - fizični napad - deljena odgovornost - besedno izzivanje - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo
Pritožnik skuša v pritožbi prikazati drugačen potek škodnega dogodka, kot ga je ugotovilo v opisu dejanja kazensko sodišče v pravnomočni sodbi. Zato ne more uspeti z ugovorom sokrivde, ki bi opis dogodka popolnoma spremenil.
Verbalno izzivanje pred napadom ne opravičuje fizičnega napada.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 341. ZZZDR člen 12, 51, 52, 54, 58, 59.
premoženjska razmerja med partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - višina deležev na skupnem premoženju - nedovoljeno razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja - odtujitev dela skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca - dajatveni zahtevek - ekonomska skupnost - življenjska in ekonomska skupnost - prispevek k nastanku skupnega premoženja - nematerialni prispevek - nega in pomoč - prispevek izvenzakonskega partnerja - trditveno in dokazno breme - napačna prevalitev dokaznega bremena - popolnost tožbe - dopolnitev tožbe - določen oziroma določljiv tožbeni zahtevek - določnost in opredeljenost tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - prekluzija - nejasnost izreka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnica bi morala premične stvari bolj določno opredeliti, saj jih sicer v postopku delitve ne bo mogoče identificirati in med pravdnima strankama razdeliti, še posebej, če bo potreben izvršilni postopek. Sodišče prve stopnje naj zato v ponovljenem postopku v okviru materialnoprocesnega vodstva tožnico pozove, da premične stvari bolj določno opredeli (npr. po velikosti, znamki, barvi, obliki, starosti, letu izdelave,...). Šele, ko bodo premične stvari bolj določno opredeljene, bo mogoče v zvezi z njimi izvajati dokazni postopek.
Res se sodišče v izpodbijani sodbi ni opredelilo do trditev tožnice, da sta imela s tožencem v letu 2004 dogovor, da tožnica ne bo več delala in bo ostala doma, da bo v celoti skrbela za gospodinjstvo in za dom, opravljala dela v hiši in zunaj hiše, obdelovala vrt, pomagala tožencu, ki se je šolal ter pomagala tudi v gostilni toženčeve stare matere. Vendar v tem delu ne gre za kršitev po 339. členu ZPP, ker po oceni pritožbenega sodišča ne gre za relevantno dejstvo, ki bi lahko vplivalo na višino deležev. Ne glede na to, ali je dogovor obstajal ali ne (toženec ga zanika), gre tožnici takšen delež iz naslova njenega finančnega in nedenarnega prispevka, kot ga bo v tem postopku dokazala. Ali drugače, tožnica je tudi v obliki dela prispevala k ustvarjanju skupnega premoženja, zato je za ugotovitev njenega deleža vseeno ali ob sklenjenem dogovoru ali brez njega, bistveno je, da se ugotovi, koliko je prispevala, saj je od tega odvisna višina njenega deleža.
Če bi tožnica za svoje delo v gostilni toženčeve babice (in ne v gostilni toženca) dobila plačilo, bi se to plačilo štelo kot njen dohodek in bi prispevala k skupnemu premoženju, če plačila ni dobila, potem bi imela določene zahtevke proti stari materi toženca oz. njenim dedičem po drugih pravnih podlagah in ne iz naslova ustvarjanja skupnega premoženja.
Čeprav se sodišče ni izreklo v zvezi s trditvami tožene stranke v postopku, da je tožnica brezplačno živela v hiši, ki je bila last toženčeve babice, kasneje pa posebno premoženje toženca, in da ni nikoli plačevala nobene najemnine, navedena okoliščina po oceni pritožbenega sodišča ni relevantna in ne more vplivati na višino deležev pravdnih strank. Ker je do 11. 11. 2014 tožnica brezplačno živela v hiši toženčeve babice, bi le njeni dediči (tudi toženec) po drugih pravnih podlagah lahko do tožnice imeli določene zahtevke. Od tega dne do razpada izvenzakonske skupnosti konec marca 2015 je tožnica res živela v hiši, ki jo je podedoval toženec, vendar je življenjsko logično in običajno, da v času, ko traja izvenzakonska skupnost, plačevanje najemnine med partnerjema ne poteka, saj skupno prebivališče financirata iz skupaj ustvarjenega premoženja (živita v ekonomski skupnosti). Sicer pa tako kratko obdobje, ko je tožnica živela v nepremičnini toženca, ne more vplivati na deleže.
Izvenzakonski partner ima glede skupnega premoženja, ki je bilo odtujeno brez soglasja drugega izvenzakonskega partnerja, na razpolago denarni dajatveni zahtevek.
OZ člen 198, 312, 312/2, 336, 337. ZPP člen 8, 212, 214, 214/2, 347, 347/1.
uporabnina - višina uporabnine - dokazi in dokazovanje - dejansko stanje - ugovor zastaranja - kdaj začne zastaranje teči - nastop zastaranja - trditveno in dokazno breme - stroški popravila - pobotni ugovor - sprememba prvostopne sodbe
Glede na specificiranost stroškov in opravljena dela bi sodišče ob neobstoju ugovora o tem, da so bila dela dejansko izvedena, da so bila nujna in da je višina terjatev ustrezna, v pobot ugovarjano terjatev, ki bistveno presega terjatev tožnika, moralo upoštevati in ugotoviti njen obstoj do višine ugotovljene tožnikove terjatve. Ker pritožbeno sodišče ocenjuje, da se ob pravilni uporabi določila drugega odstavka 214. člena ZPP dejstvo obstoja v pobot ugovarjane toženčeve terjatve zoper tožnikovo šteje za priznano, je spremenilo izpodbijano sodbo, tako da je samo opravilo pobotanje obeh terjatev. Ob tem ni izvedlo nove glavne obravnave, saj ponovitev oziroma dopolnitev dokaznega postopka ni bila potrebna.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoj nekrivde - nepričakovan in nenaden vzrok - nenadna in nepredvidljiva bolezen ali poškodba
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je pooblaščenka tožnika narok dne 23. 3. 2017 zamudila iz upravičenega razloga, saj je bil razlog zamude, to je nastop zdravstvenih težav, nezakrivljen in nepredvidljiv.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00005474
ZIZ člen 3, 34, 34/2. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5. - člen 17, 17/2.
izvršba na nepremičnine - identifikacija nepremičnine - identifikacijski znak - predlog za omejitev izvršbe - načelo sorazmernosti - višina terjatve upnika - pristop več upnikov k izvršbi
Identifikacijski znak (ID znak) stavbe ali njenega posameznega dela je identifikacijska oznaka, kot je vpisana v katastru stavb, medtem ko je ID enolična identifikacija, ki se dodeli ob izvršitvi vpisa novega podatkovnega sklopa v bazo informatizirane glavne knjige kot primarni ključ tega podatkovnega sklopa.
Načelo sorazmernosti ne utemeljuje posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino zaradi izterjave relativno nizke terjatve. Upoštevati je namreč treba okoliščine in posebnosti vsakega konkretnega primera. Če upnik ugotovi, da do poplačila terjatve ne bo prišel drugače, kot z izvršbo na nepremičnino, mu pravnega varstva ni mogoče odreči. Sicer pa je v primeru, ko se izterjuje nizek dolg, od dolžnika realno pričakovati, da bo poskrbel za to, da zaradi tega ne bo izgubil nepremičnine, torej da bo, ali terjatev plačal, ali pa izkoristil eno izmed možnosti, ki jih ponuja veljavna zakonodaja. Kadar gre za več pristopnih zadev oziroma ima dolžnik več dolgov do različnih upnikov bi lahko, v zvezi z upoštevanjem sorazmernosti med višino terjatve in predlaganim sredstvom izvršbe ob izolirani obravnavi vsake zadeve posebej, prišlo do tega, da do poplačila terjatve z izvršbo na nepremičnino upnik v posamezni zadevi sploh ne bi mogel priti. Nizka višina terjatve v posamezni zadevi torej sama po sebi še ni razlog za zavrnitev upnikovega predloga za dovolitev izvršbe s prodajo nepremičnine. Izvršilno sodišče bi ravnalo arbitrarno, če bi ob veljavni zakonski ureditvi in ob upnikovih prizadevanjih v dosedanjem postopku zavrnilo predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino upniku, katerega terjatev je sicer relativno nizka, pa kljub temu že več let ne more priti do njenega poplačila.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha pravdnih strank - paricijski rok - rok za plačilo stroškov - odvetniški stroški - odvetniški kandidat
Ker je sodišče tožbeni zahtevek zoper drugega toženca zavrnilo, odločitev pa je tudi že pravnomočna, je odločitev prvega sodišča, da mora pritožnica drugemu tožencu povrniti stroške pravdnega postopka, v skladu z določbo 154. člena ZPP.
ZPP člen 157, 163, 163/7. ZFPPIPP člen 69, 69/2, 69/2-4, 308, 308/2, 308/2-2.
pripoznava zahtevka v odgovoru na tožbo - sodba na podlagi pripoznave - stroški postopka - prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - povod za tožbo
Po tem, ko je preizkus terjatev že opravljen, od upnika ni mogoče zahtevati, da prijavo terjatve oziroma ločitvene pravice umakne, glede na to, kako je v ZFPPIPP predviden potek postopka po preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic.
Ker pa je tožena stranka takoj po prejemu tožbe pripoznala tožbeni zahtevek tožeče stranke, je v okoliščinah danega primera utemeljena uporaba 157. člena ZPP. Uporaba te določbe pa narekuje odločitev, da tožeča stranka nosi sama svoje pravdne stroške.
ZTFI člen 464, 467, 468a. ZFPPIPP člen 57, 57/1, 57/3, 78.
upniški odbor - člani upniškega odbora - pravica upnika opravljati procesna dejanja v postopku - prevzem obveznosti izplačila zajamčenih terjatev vlagateljev - začetek stečajnega postopka nad borznoposredniško družbo - posredno zastopanje
Pritožbeno sodišče razlagi določbe 468.a člena ZTFI, kot jo ponuja pritožnik, pritrjuje. ZTFI v navedenem členu res predvideva tako imenovano posredno zastopanje, pri katerem posredni zastopnik (Banka Slovenije) nastopa v svojem imenu in za račun zastopanega (v danem primeru za račun borznoposredniških družb).
Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je Banka Slovenije najprej prijavila terjatev članic sistema jamstva za terjatve vlagateljev (iz naslova vplačila zajamčenih terjatev vlagateljev) kot upnica, v svojem imenu. V vlogi z dne 28. 9. 2016 pa je navedla kot upnike teh terjatev posamezne borznoposredniške družbe.