motenje posesti - motenje posesti električnega priključka - soposest - občasna uporaba - dokazno breme - spremenjen način souporabe skupnih prostorov in naprav - nespremenjeno posestno stanje - ravnanje v nasprotju s prepovedjo - izvrševanje soposesti - sodno varstvo posesti - obseg sodnega varstva posesti - grozeča škoda - načelo prepovedi povzročanja škode
Vzdrževanje števca je pridržano pooblaščenim osebam, odčitavanje in kontrola porabe elektrike pa nista preprečena, saj so števci dobro vidni skozi steklena okenca, zato v tem obsegu tožnikova (so)posest ni bila motena.
Tožnik ni izkazal, da je moral zaradi spornega posega toženke spremeniti dotedanji način rabe stanovanja (in tudi ne skupnih prostorov), da torej do motenja posesti tudi v tem obsegu ni prišlo.
Tožnik je to svojo soposest izvrševal v nasprotju s prepovedjo povzročanja škode. Posest pa ni varovana v vsakem primeru. Posesti, kakor jo je izvrševal tožnik, sodišče ne more nuditi pravnega varstva. Toženka se je upravičeno uprla nastanku škode, ki je s strani tožnika grozila njej kot posredni posestnici in najemnikom kot neposrednim posestnikom.
pogrebni stroški - odločanje v pravdnem postopku - omejitev dedovanja - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč
Posebnih določil o pogrebnih stroških zakon o dedovanju nima. Po pravni teoriji se zanje smiselno uporabljajo določbe Zakona o dedovanju o odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove, kar pomeni, da jih stranka lahko uveljavlja v pravdnem postopku.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 8, 8-4, 24, 24-1.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je pristojnost slovenskega sodišča za zahtevek za izbris lastninske pravice in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja podana (tudi) v skladu s 1. točko 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012. Pravilno je navedlo, da se v skladu s teorijo in prakso takšen zahtevek uvršča pod pojem stvarnih pravic, kot so opredeljene s 1. točko 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012. Gre za izključno pristojnost sodišča RS, v kateri je nepremičnina, za odločanje o predlogu za izbris lastninske pravice iz zemljiške knjige.
nova zapuščinska obravnava - zapisnik o zapuščinski obravnavi - javna listina - izpodbojna zakonska domneva - odpoved pravici do pritožbe v zapuščinskem postopku - pozneje najdeno premoženje
Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče to premoženje razdeli z novim sklepom o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, brez da bi opravilo novo zapuščinsko obravnavo. Oba zakonita dediča in oporočna dedinja so se na obravnavi odpovedali pravici do pritožbe zoper sklep o dedovanju, zato je postal tega dne pravnomočen.
Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. A z golimi trditvami brez dokaznega predloga resničnosti tega, kar je zapisano v zapisniku, ni mogoče izpodbiti.
Namen sodnih penalov je brez izvršbe spodbuditi dolžnika k čimprejšnji izpolnitvi naložene obveznosti. Ko dolžnik svojo obveznost izpolni, je namen sodnih penalov dosežen in le ti prenehajo teči. Konkretni izvršilni naslov vsebuje prepoved vožnje za potrebe gospodarske dejavnosti, tako da morebitne neizpolnitev obveznosti, ni mogoče v skladu z izvršilnim naslovom doseči z izpolnitvijo v dodatnem roku. V tem primeru bi se z izrekanjem sodnih penalov dolžnika v nedogled sililo, da se takšnih posegov vzdrži. V tem primeru bi zato lahko govorili o tem, da bi se sodni penali spremenili v nedogled trajajočo denarno obveznost, kar pa ni namen sodnih penalov oziroma bi utegnilo pomeniti celo zlorabo procesnih pravic.
Za vse dokazne predloge velja, da morajo biti substancirani, kar pomeni, da mora stranka, ki izvedbo dokaza predlaga, konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo.
Tožeča stranka neuspešno poskuša določbe pogodbe o izvedbi, dobavi in montaži toplotne črpalke razlagati v smislu svoje namere s pogodbo pokriti še dodatna dela. Iz Pogodbe št. 10/2012 ne izhaja, da sta se pogodbeni stranki dogovorili še o dodatnih delih (o predelavi razvoda sanitarne vode za deževnico). In ker tožeča stranka ni pojasnila, zakaj tudi ta dela niso navedena v pisni pogodbi, trdila pa je, da ni naročila izvedbe vodovodne in ogrevalne instalacije, saj je ta dela že opravil drug izvajalec leta 2010, neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je zmotno uporabilo materialno pravo, ker ugotovljenega dejanskega stanja ni subsumiralo pod gradbeno pogodbo, iz katere naj bi izhajale napake in zamuda pri izvedbi del.
uporabnina - uporabnina solastne stvari - souporaba nepremičnine - nevzdržnost skupnega življenja
Sicer pa je toženka prepričljivo izkazala nevzdržnost skupnega bivanja pravdnih strank in to zaradi toženčevega ravnanja - večletnega psihičnega in fizičnega nasilja, ki se mu je upravičeno uprla (z zamenjavo ključavnice). Drži torej, da tožnik v vtoževanem obdobju solastne nepremičnine ni mogel uporabljati, vendar izključno iz razlogov na njegovi strani. Toženka tožnikovega nasilja ni bila dolžna trpeti. Nevzdržnosti skupnega bivanja se nedvomno zaveda tudi tožnik, saj souporabe nepremičnine v vtoževanem obdobju sploh ni zahteval.
Izbrisna tožba mora zajemati ugotovitveni zahtevek, ki se nanaša na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe (razpolagalnega posla), ter dajatveni zahtevek, ki se nanaša na vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma izbris izpodbijane vknjižbe. Zahteve po vmesnem ugotovitvenem zahtevku na ugotovitev ničnosti pravnega posla zakon ne postavlja.
Pridobiteljeva dobrovernost sanira pravno neučinkovitost razpolaganja, zaradi česar s vknjižbo pridobi lastninsko pravico, četudi odsvojitelj ni bil lastnik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010501
KZ-1 člen 20, 20/2, 86, 86/7, 86/11, 86/12, 228, 228/1.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 385.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - sostorilstvo - sprememba obtožbe - načelo prepovedi reformatio in peius - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist
Sodišče o tem, ali bo dovolilo spremembo obtožnice in na njeni podlagi odločilo, ne odloča posebej in o tem v sodbi tudi ne navede razlogov, temveč se do spremenjene obtožbe opredeli tako, da na njeni podlagi odloči.
KZ-1 v enajstem (sedaj dvanajstem) odstavku 86. člena določa, da o dopustnosti izvršitve kazni zapora, določene s tem členom (torej z delom v splošno korist), odloča sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče kazen zapora, ali na predlog obsojenca s posebnim sklepom, kar pomeni, da obdolžencu ni dovoljeno s sodbo naložiti, da mora opraviti delo, ne da bi to sam (ne njegov zagovornik) predlagal, oziroma ne da bi, če to predlaga državni tožilec, na takšen predlog izrecno pristal.
izbrisna tožba - tožba na ugotovitev lastninske pravice - nesklepčna tožba - kasneje odpadla pravna podlaga - pravovarstveni zahtevek
Kot je materialnopravno pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je pravno sredstvo za vračilo nepremičnine pri izjalovljeni pogodbeni podlagi izbrisna tožba po 243. členu ZZK-1. V obravnavani zadevi tožba na ugotovitev lastninske pravice ne predstavlja ustreznega pravnega sredstva, zaradi česar je sodišče prve stopnje postavljeni ugotovitveni zahtevek kot nesklepčen pravilno zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00006304
ZZK-1 člen 243, 243/1. OZ člen 87, 87/1, 564, 566, 567.
pogodba o preužitku - prodajna pogodba - darilna pogodba - neveljavne pogodbe - ničnost - posledice ničnosti - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - nesklepčnost - narava tožbenega zahtevka - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - nepopolno ali zmotno ugotovljeno dejansko stanje - iskanje skupnega namena strank pri razlagi pogodbe
Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni ustrezno pravno sredstvo za vračilo nepremičnine, ki je bila odsvojena na podlagi nične pogodbe. V dani situaciji bi lahko tožnica z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1 uveljavljala neveljavnost toženčeve vknjižbe in obenem zahtevala vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
OZ člen 198, 312, 312/2, 336, 337. ZPP člen 8, 212, 214, 214/2, 347, 347/1.
uporabnina - višina uporabnine - dokazi in dokazovanje - dejansko stanje - ugovor zastaranja - kdaj začne zastaranje teči - nastop zastaranja - trditveno in dokazno breme - stroški popravila - pobotni ugovor - sprememba prvostopne sodbe
Glede na specificiranost stroškov in opravljena dela bi sodišče ob neobstoju ugovora o tem, da so bila dela dejansko izvedena, da so bila nujna in da je višina terjatev ustrezna, v pobot ugovarjano terjatev, ki bistveno presega terjatev tožnika, moralo upoštevati in ugotoviti njen obstoj do višine ugotovljene tožnikove terjatve. Ker pritožbeno sodišče ocenjuje, da se ob pravilni uporabi določila drugega odstavka 214. člena ZPP dejstvo obstoja v pobot ugovarjane toženčeve terjatve zoper tožnikovo šteje za priznano, je spremenilo izpodbijano sodbo, tako da je samo opravilo pobotanje obeh terjatev. Ob tem ni izvedlo nove glavne obravnave, saj ponovitev oziroma dopolnitev dokaznega postopka ni bila potrebna.
Dokazno breme glede odločilnih dejstev, kamor sodi tudi očitana protipravnost spornih ravnanj toženke po prvem odstavku 131. člena OZ, leži na tožeči stranki. Ob tem, ko je toženka zanikala sporna dejanja, pri čemer negativnega dejstva ne more dokazovati, je bilo na tožnikih dokazno (tudi procesno) breme glede obstoja zanikanega dejstva. V pravni teoriji in sodni praksi je ustaljeno stališče, da je dokazno breme praviloma na tistemu, ki zatrjuje obstoj dejstva, in ne na tistemu, ki zatrjuje nasprotno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00006493
OZ člen 10, 131, 131/1. ZPP člen 243, 254, 254/2.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost lastnika - električna napeljava - vzrok za nastanek škode - uničenje nepremičnine - požar - nepričakovanost in nepredvidljivost dogodka - dokazni postopek s sodnim izvedencem - dopolnitev dokaznega postopka - dokaz z izvedencem - nedopustno ravnanje
Škoda lahko nastane z aktivnim ravnanjem ali z opustitvijo. Nedopustno ni le ravnanje, ki je v nasprotju s prepovedno ali zapovedno pravno normo. Po utrjenem stališču sodne prakse zadostuje, da je ravnanje na splošno nedopustno. Presoditi je treba, ali je nastanek škode objektivno predvidljiva posledica opustitve (zatrjevanega) dolžnega ravnanja. Vrednostno merilo je torej predvidljivost negativne posledice ravnanja. Če bi izvedba razumnih in sorazmernih ukrepov preprečila nastanek škode ali zmanjšala možnost za njen nastanek na sprejemljivo raven, toženec pa teh ukrepov ni izvedel, je njegovo ravnanje nedopustno.
Tožnika sta že do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo zatrjevala, da je bil toženec pred zapustitvijo hišice dolžan izključiti vse porabnike iz vira električne napetosti in kot vzrok požara navedla nastanek obločnega plamena na razdelilcu, ki je bil na eni strani priključen v vir električne napetosti, na drugi strani pa je bil vanj priključena najmanj ena električna naprava. V odzivu na izvedensko mnenje sta podala le natančnejše navedbe o tem, v čem je podana opustitev dolžnega ravnanja oziroma vzročna zveza med zatrjevano opustitvijo in nastalo škodo.
Tožnika sta trdila, da je toženec ravnal nedopustno, ker ni izklopil vseh porabnikov iz virov električne napetosti, in da je bil to dolžan storiti tako zaradi pravil požarnega reda, ki so veljala v počitniškem naselju, kot tudi zaradi predvidljivosti nastanka večje škode v primeru opustitve tega ukrepa.
V novem sojenju naj sodišče dopolni dokaz z izvedencem tako, da bo zahtevalo mnenje tudi glede dejstev, pomembnih za presojo, ali je toženec opustil dolžno ravnanje. Pri presoji, ali bo zadostovala pisna dopolnitev mnenja ali je potrebno zaslišanje, naj upošteva, da gre za ključni dokaz, od vsebine katerega je v odločilni meri odvisen izid pravde, in da v takih primerih po stališču sodne prakse pisna podaja mnenja zadostuje le izjemoma.
ZZZDR člen 82.c, 123., 123/1., 129., 129.a, 129.a/1, 129.a/2, 132.
razmerja med starši in otroki - preživnina za mladoletnega otroka - zvišanje preživnine - spremenjene razmere - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - preživninske zmožnosti preživninskega zavezanca - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - otroški dodatek
Preživljanje mladoletnih otrok ima prednost pred preživljanjem partnerice. Slednje toženec ni dolžan preživljati, če bi bilo s tem ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje otrok, ki jih je dolžan preživljati - v konkretnem primeru tožnice (82.c člen ZZZDR).
sklep o stroških postopka - pripoznava zahtevka v pravdnem postopku - stroški posameznega sospornika - nujni enotni sosporniki - solidarnost
Ker tožena stranka ni pripoznala tožbenega zahtevka, je morala skupaj s preostalima dvema tožencema povrniti pravdne stroške tožeči stranki. Gre za nujne enotne sospornike (prvi odstavek 161. člena in 154. člena ZPP).
prometna nesreča - občinska cesta - upravljalec ceste - odškodninska odgovornost občine - krušenje skal - upravljalec javnega dobra - nastanek škode - vožnja z vozilom po cesti - odgovornost države za škodo
Za škodo, ki nastane na občinski cesti, odgovarja upravljalec te ceste.
ZTFI člen 464, 467, 468a. ZFPPIPP člen 57, 57/1, 57/3, 78.
upniški odbor - člani upniškega odbora - pravica upnika opravljati procesna dejanja v postopku - prevzem obveznosti izplačila zajamčenih terjatev vlagateljev - začetek stečajnega postopka nad borznoposredniško družbo - posredno zastopanje
Pritožbeno sodišče razlagi določbe 468.a člena ZTFI, kot jo ponuja pritožnik, pritrjuje. ZTFI v navedenem členu res predvideva tako imenovano posredno zastopanje, pri katerem posredni zastopnik (Banka Slovenije) nastopa v svojem imenu in za račun zastopanega (v danem primeru za račun borznoposredniških družb).
Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je Banka Slovenije najprej prijavila terjatev članic sistema jamstva za terjatve vlagateljev (iz naslova vplačila zajamčenih terjatev vlagateljev) kot upnica, v svojem imenu. V vlogi z dne 28. 9. 2016 pa je navedla kot upnike teh terjatev posamezne borznoposredniške družbe.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoj nekrivde - nepričakovan in nenaden vzrok - nenadna in nepredvidljiva bolezen ali poškodba
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je pooblaščenka tožnika narok dne 23. 3. 2017 zamudila iz upravičenega razloga, saj je bil razlog zamude, to je nastop zdravstvenih težav, nezakrivljen in nepredvidljiv.
URS člen 24. ZPP člen 13, 13/2, 150, 150/1, 150/2, 199.
načelo javnosti sojenja - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - opravičena korist - druge osebe - predhodno vprašanje
Navedbe v predlogu za pregled spisa ne utemeljujejo opravičene koristi za pregled celotnega spisa. Ni konkretno navedeno, kako bi morebitna ugotovitev nezakonite izdaje dovoljenja predlagatelju vplivala na njegov položaj oziroma, kateri so tisti pravno priznani interesi, ki bi jih bilo treba varovati s prijavo stranske intervencije in utemeljujejo pregled celotnega spisa.