• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 31
  • >
  • >>
  • 21.
    VDSS Sklep Pdp 892/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VDS00008440
    ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.. ZDR-1 člen 113, 113/3.. ZDSS-1 člen 43.
    začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - izostanek hujših neugodnih posledic za dolžnika
    Regulacijsko začasno odredbo je mogoče izdati, če je poleg verjetnosti obstoja terjatve izpolnjen katerikoli (vsaj eden) od pogojev oz. predpostavk, navedenih v 2. odstavku 272. členu ZIZ, torej tudi ob izkazani predpostavki v 3. alineji 2. odstavka 272. člena ZIZ ( t.j. da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale pri upniku).
  • 22.
    VDSS Sodba Pdp 897/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00008076
    ZDR-1 člen 34, 36, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 211, 211/1.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela
    Tožnik na delo in z dela ni prihajal z naslova, ki ga je sporočil toženi stranki. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožnik s svojim ravnanjem huje kršil delovne dolžnosti: obveščanja iz 36. člena ZDR-1 in upoštevanja navodil delodajalca iz 34. člena ZDR-1, da je to storil naklepoma, poleg tega ima kršitev tudi vse znake kaznivega dejanja iz prvega odstavka 211. člena KZ-1, podan pa je tudi drug pogoj za zakonito podajo izredne odpovedi, to je nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1.
  • 23.
    VDSS Sodba Pdp 571/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00008117
    ZDR-1 člen 87.
    ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi
    ZDR-1 v 87. členu določa, da se redna oziroma izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko podata le v pisni obliki, kar pa tožena stranka ni storila. Ker je toženec tožniku pogodbo o zaposlitvi odpovedal ustno, je taka odpoved, glede na 87. člen ZDR-1, nezakonita.
  • 24.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 291/2017
    30.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00008112
    ZPP člen 286, 339, 339/1.
    prekluzija dokazov - odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - relativna bistvena kršitev določb postopka
    Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje vprašanje prekluzije razlagalo preširoko, s pojasnilom, da prekluzij ne sme razlagati tako togo, da bi njihova uporaba ogrozila vsebinsko pravilno odločanje v zadevi. Pri tem je neutemeljeno izpostavilo, da je tožnik navedbe o spornem aneksu in sam aneks podal šele v prvi pripravljalni vlogi (in ne že v tožbi). Kot navedeno, ima stranka vse do prvega naroka za glavno obravnavo čas navesti vsa dejstva in dokaze za utemeljitev njenega tožbenega zahtevka, kar je tožnik spoštoval in svoje navedbe ter dokaze za utemeljitev zahtevka za plačilo razlik v plači podal pravočasno.

    Tožnik ni dokazal svojih trditev o nezakoniti odjave iz socialnih zavarovanj s strani tožene stranke in zlorabo njegovega bianco podpisa. Tožnik je sam podal odpoved, v kateri je smiselno predlagal skrajšanje odpovednega roka. Kot je pravilno ugotovilo in pojasnilo sodišče prve stopnje, se je tožena stranka s takim predlogom strinjala in tožnika spornega dne odjavila iz zavarovanj. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi stranki morali skleniti sporazum, saj takšna dolžnost ni nikjer predpisana.
  • 25.
    VDSS Sodba Pdp 596/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00008232
    - člen 4, 4/2, 4/2-1.. ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.
    tedenski počitek - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojak - davki - prispevki - premoženjska škoda
    Odmena za neizkoriščene dneve tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je treba obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Osnova za izračun je neto plača v tujini.

    Do odškodnine za neizkoriščene dneve tedenskega počitka je delavec upravičen zato, ker mu je bila kršena pravica do tedenskega počitka, ki mu pripada po zakonu, in je moral na dneve, ko bi moral biti prost, opravljati delo na misiji. Javni uslužbenec je do odškodnine upravičen poleg plače, ki jo je za delo v tujini prejel (za povprečno 174-urno delovno obveznost na mesec).
  • 26.
    VSL Sodba I Cpg 1210/2016
    30.11.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00005634
    OZ člen 103, 626, 626/1.
    stvarne napake - podjemna pogodba - neposlovna odškodninska odgovornost - odgovornost za stvarne napake - splošna pravila o odškodninski odgovornosti - poslovna odškodninska odgovornost - lex specialis
    Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti zaradi kršitve pogodbe obveznosti - zaveze pogodbene stranke, da opravi izpolnitev brez napak. Odgovornost se kaže v manjši vrednosti predmeta izpolnitve z napakami (škoda na sami stvari, neposredna škoda). Kadar se kršitev pogodbene obveznosti odraža v izpolnitvi z napakami (pravnimi ali stvarnimi), je uporaba splošnih pravili o odškodninski odgovornosti izključena.
  • 27.
    VDSS Sklep Pdp 474/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00008144
    - člen 51, 182.
    plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo
    Po določbi 51. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa (KPDŽP) mora delodajalec zagotavljati opravljanje drugega ustreznega dela delavcu invalidu, delavcu z zmanjšano delovno zmožnostjo in delavcu, ki ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev, določenih s posebnimi predpisi, v 15 dneh po dokončnosti odločbe ZPIZ. V skladu z določbo 182. člena KPDŽP pa delodajalec zagotavlja delavcem v primerih iz 51. in 52. člena kolektivne pogodbe nadomestilo plače v višini 100 %. Podlaga za izračun je plača, ki jo je delavec prejel pred zmanjšano delovno zmožnostjo oziroma pred nevarnostjo za nastanek invalidnosti, usklajeno z rastjo plač v družbi, nadomestilo pa se zmanjša za znesek, ki ga delavec prejme od ZPIZ. Zato pavšalne trditve tožene stranke, da tožnik pri plači ni bil prikrajšan že zato, ker je prejemal nadomestilo iz naslova invalidnosti, niso sprejemljive, saj so delodajalci s kolektivno pogodbo prevzeli obveznost do delavcev - invalidov za plačilo nadomestila v višini 100 % prav zato, ker v teh primerih običajno prihaja do prikrajšanja pri plači.
  • 28.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 741/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00008255
    ZDR člen 184.. OZ člen 174, 179.
    odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - delo na višini - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - odmera višine odškodnine - pravična denarna odškodnina - izgubljeni zaslužek - renta
    O povrnitvi bodoče škode se, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, odloča na podlagi predvidevanj o t. i. normalnem teku stvari. Dokaza gotovosti bodoče premoženjske škode sodna praksa ne zahteva, temveč zadošča obstoj verjetnosti, da bi tožnik, če njegove delovne zmožnosti zaradi škodnega dogodka ne bi bile zmanjšane, še nadalje pridobival dohodek.

    V skladu z ustaljeno sodno prakso se tudi pri oškodovancih, ki pred škodnim dogodkom sicer niso imeli stalne zaposlitve, a so z delom redno pridobivali zaslužek, šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela in v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku, če se z večjo stopnjo verjetnosti ne izkaže kaj drugega.

    Ob upoštevanju ugotovitev, da je tožnik pred škodnim dogodkom kontinuirano pridobival dohodke in da je njegova pasivnost pri iskanju nove zaposlitve posledica škodnega dogodka, je napačna presoja sodišča prve stopnje, da tožnik ni s 50 % verjetnostjo dokazal, da bi v primeru, če škodnega dogodka ne bi bilo, iz istega dela še naprej redno pridobival zaslužek.
  • 29.
    VDSS Sodba Pdp 345/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00008448
    ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 147, 179, 179/2.
    odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - padec na mokrih in splozkih tleh - krivdna odškodninska odgovornost - soprispevek delavca
    V tem individualnem delovnem sporu tožnica zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpela spornega dne, ko je med opravljanjem dela natakarice zdrsnila na mokrih in spolzkih tleh ob šanku. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je za nastali škodni dogodek in njegove posledice podana krivdna odgovornost prvotožene stranke. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da prvotožena stranka ni zagotovila varnih delovnih pogojev v skladu z ZVZD-1, saj ni preprečila pojava mokre talne površine oz. te ni ustrezno sanirala. Zdrs na mokrih tleh bi prvotožena stranka morala pričakovati in bi se mu z ustrezno organizacijo dela lahko izognila.
  • 30.
    VSL Sklep I Cp 2751/2017
    30.11.2017
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00005643
    ZDZdr člen 39, 53.
    sprejem na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve še pred izdajo sklepa sodišča - pogoji za izrek ukrepa
    Pridržani zaradi blodnjave simptomatike in ne-jemanja ustrezne medikamentozne terapije hudo ogroža svoje zdravje, zato je njegovo obširno pritožbeno pojasnjevanje, da materialne škode ne povzroča namenoma, za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane odločitve nebistveno.
  • 31.
    VSL Sodba I Cpg 1098/2016
    30.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00006291
    OZ člen 49, 49/1, 50, 50/1, 86, 86/1, 956, 956/1, 956/2. ZPP člen 350, 350/2.
    nadzavarovanje - prevara - konkretiziranost pritožbene navedbe - dogovorjena zavarovalna vsota - dejanska vrednost zavarovane stvari - ničnost poravnave - navidezna (simulirana) pogodba - ničnost pogodbe
    Tožena stranka pri sklenitvi nobene od obeh zavarovalnih pogodb ni izgovorila nadzavarovanja s prevaro. Prevara je povzročitev zmote pri drugi stranke s končnim namenom, doseči sklenitev pogodbe. Že iz prvega odstavka 956. člena OZ je jasno razvidno, da bi morala tožena stranka preslepiti tožečo stranko glede prave vrednosti zavarovanih zalog že v času sklenitve zavarovalne pogodbe.

    Pritožnik je tisti, ki s svojo pritožbo doseže preizkus prvostopenjske sodbe. Za to, da bo dosegel preizkus v določeni smeri, mora praviloma navesti pritožbene razloge. Ti pa morajo biti konkretni: če določeno dejstvo ali pomožno dejstvo (indic) ni bilo ugotovljeno, mora pritožnik navesti, katere njegove trditve so ostale spregledane in zakaj bi morale vplivati na izid postopka. Del pritožbe tožeče stranke tem zahtevam ni zadostil. Takšen je tisti del pritožbe, ki navaja, da je tožeča stranka podala dodatne trditve glede prevare v vlogi z dne 28. 8. 2015. Pritožba ne navede niti, katere so bile te trditve, niti kako bi lahko vplivale na odločitev prvostopenjskega sodišča.
  • 32.
    VDSS Sodba Pdp 575/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00008191
    ZSPJS člen 17, 17a, 17a/7. - člen 2.
    preizkus ocene dela
    Odlična ocena delovne uspešnosti pomeni odlično opravljeno delo, to je visoko nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju. Ocena zelo dobro, s katero je tožena stranka ocenila tožnika, pa pomeni zelo dobro opravljeno delo, to je nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem ali napredovalnem obdobju.
  • 33.
    VDSS Sodba Pdp 657/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00008085
    - člen 4, 4/2, 4/2-1.
    neizkoriščen tedenski počitek - bruto ali neto znesek
    Odmena za neizkoriščene dneve tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je treba obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Osnova za izračun je neto plača v tujini.
  • 34.
    VDSS Sklep Pdp 837/2017
    30.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00008200
    ZPP člen 274, 274/1.. ZDR-1 člen 85, 85/1.
    opozorilo pred odpovedjo - sodno varstvo - zavrženje tožbe - pravni interes (pravna korist) za tožbo
    Pisno opozorilo pred odpovedjo ni akt delodajalca zoper katerega bi bilo dovoljeno samostojno sodno varstvo.
  • 35.
    VDSS Sodba Pdp 676/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00008247
    ZDR člen 7, 7/2, 72, 75.. OZ člen 82, 82/1, 82/2.
    prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - član uprave - razrešitev s funkcije - odpoklic s funkcije - poslovodni delavec
    V tretjem odstavku 3. člena pogodbe o zaposlitvi sta se pravdni stranki dogovorili, da ima delavec (tožnik), v primeru, če mu mandat zaradi razrešitve (odpoklica) predčasno preneha, po prenehanju mandata še 30 dni pravico ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu (toženi stranki). Iz navedenega določila pogodbe o zaposlitvi izhaja dogovor o tem, da delovno razmerje tožnika v primeru (predčasnega) odpoklica s funkcije člana uprave traja še 30 dni po odpoklicu, kar pomeni, da po tem obdobju preneha. Pravdni stranki sta torej dogovorili poseben način prenehanja pogodbe o zaposlitvi in da podaja odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ali kakšen drug poseben akt delodajalca) za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v primeru predčasnega odpoklica tožnika ni bila potrebna.
  • 36.
    VSL Sklep IV Cp 2694/2017
    29.11.2017
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00005661
    ZPND člen 19, 19/1.
    nasilje v družini - prepoved približevanja - preprečevanje nasilja v družini - pogoji za izdajo ukrepa - nesorazmernost ukrepa
    Ugotovljene okoliščine kažejo, da je ukrep, ki je bil izrečen v februarju leta 2017, dosegel namen (prvi odstavek 19. člena ZPND). Po tem datumu o kakršnemkoli nasilju niti pritožnica ne izpoveduje, predlog, ki temelji na občutku strahu in ogroženosti, pa ni utemeljen. Glede na ugotovljeno dejansko stanje ukrep prepovedi približevanja tudi ne bi bil sorazmeren, ker bi nasprotnemu udeležencu preprečeval izvajanje stikov s svojimi otroci v hiši, kjer živi pritožnica in v kateri po potrebi varuje najmlajšega od otrok. Nasprotni udeleženec namreč živi v nedokončanem vikendu, kjer pogoji za bivanje otrok niso primerni.
  • 37.
    VSL Sodba IV Cp 1974/2017
    29.11.2017
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00006495
    ZZZDR člen 129, 129a, 132.
    tožba za znižanje preživnine - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer - zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe polnoletnega otroka - nova odmera preživnine - omejena delovna zmožnost
    Državna štipendija se od ugotovljenih potreb otroka ne odšteje.
  • 38.
    VSL Sklep I Cp 2325/2017
    29.11.2017
    DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00007543
    ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2, 272/3. ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/1-1.
    zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba spora - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - sklep o začasni odredbi - objektivna nevarnost - dokazni standard verjetnosti - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - verjeten izkaz nevarnosti - zemljiškoknjižno stanje - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - spor o lastninski pravici - neznatna škoda - pravni standard neznatne škode - omejitev lastninske pravice - stavbna pravica
    Rešitvi neugodnega učinka načela zaupanja v zemljiško knjigo za stranko, ki vanjo ni vpisana, je namenjen institut zaznambe spora. To pa ne pomeni, da stranka, ki želi svoj položaj zavarovati z začasno odredbo, tega ne more storiti. Gre za dvoje prirejenih sredstev za zavarovanje nedenarne terjatve, ki se ne izključujeta.

    Za verjeten izkaz nevarnosti ne zadošča zgolj dejstvo, da je toženec v zemljiški knjigi vpisan kot izključni lastnik sporne nepremičnine in ima zato možnost, da z njo razpolaga. Čeprav gre za objektivno nevarnost, in upniku zato ni bilo treba zatrjevati in dokazovati, da nevarnost izvira iz dolžnikovega ravnanja (kot to velja za subjektivno nevarnost pri denarnih terjatvah), pa to ne pomeni, da zatrjevane nevarnosti glede vira (ki je lahko ravnanje tretjega, ravnanje dolžnika ali kaj drugega) ni treba konkretizirati.

    Za obstoj objektivne nevarnosti mora biti ugotovljeno nekaj več kot le možnost, da bi dolžnik z nepremičnino, katere lastnik je, lahko razpolagal.
  • 39.
    VSC Sklep II Cpg 195/2017
    29.11.2017
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSC00006692
    ZIZ člen 272, 272/2.
    regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - tehtanje interesov
    Določena razumna eksploatacija kamnoloma je namenjena ohranjanju koncesije in ne pomeni težko nadomestljive škode.

    Če bi bila izdana začasna odredba in bi posledično prišlo do prenehanja koncesijskega razmerja, se ne bi poplačevali niti upniki in stroški iz splošne stečajne mase. Očitek, da stečajna upraviteljica prvega toženca z nadomestilom, ki ga prejema po pogodbi od drugega toženca, ne poplačuje posebne stečajne mase in s tem tožeče stranke, pa ni predmet tega pritožbenega postopka. Te za tožečo stranko najbolj sporne odločitve naj izpodbija v stečajnem postopku. Njeno nepoplačevanje z nadomestili po spornih pogodbah ne pretehta grozeče nevarnosti.
  • 40.
    VSL Sodba I Cp 2476/2017
    29.11.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00005790
    OZ člen 335, 364, 364/2.
    ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - delno plačilo dolga
    Dolg lahko dolžnik pripozna tudi posredno, ko npr. kaj plača na račun.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 31
  • >
  • >>