• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 31
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL Sodba I Cpg 1316/2016
    30.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
    VSL00005666
    URS člen 26. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    odškodninska odgovornost države - gradbeno dovoljenje - vzročna zveza - investitor - opustitev dolžnega ravnanja - izgradnja objekta - protipravnost ravnanja - kvalificirana stopnja napačnosti - protipravnost konkretnega posamičnega akta - arbitrarnost - kota pritličja - občinski prostorski akti - določitev tržne vrednosti nepremičnin - denarna odškodnina - poplavno območje - odprava posledic poplav - občinski odlok
    Pritožbeno uveljavljanje absolutnih bistvenih kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP terja določno navedbo ne le pravno-relevantnih dejstev, do katerih se sodišče ni opredelilo, temveč tudi določno navedbo, kje v teku prvostopenjskega postopka je stranka ta dejstva navedla. V nasprotnem primeru se šteje, da pritožnik ni podal pritožbenih razlogov. Nekonkretizacija pritožbenih razlogov je namreč izenačena z odsotnostjo pritožbenih razlogov. Dejstev, ki predstavljajo utemeljitev procesne kršitve, namreč sodišče ni dolžno iskati po uradni dolžnosti v gradivu prvostopenjskega postopka.

    V skladu s 26. členom Ustave standard protipravnosti ni izenačen z razlogi, katerih utemeljenost terja ugoditev pravnim sredstvom, temveč se zahteva kvalificirana stopnja napačnosti, zlasti nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, napake ki so povsem izven okvira pravno še dopustnega delovanja, zlasti v smislu arbitrarnosti ipd. Zato zgolj protipravnost posamičnega akta, v konkretnem primeru zatrjevane nepravilnosti izdanih gradbenih dovoljenj, ne predstavlja protipravnosti, relevantne za odškodninski spor po 26. členu Ustave.

    Iz določb Odloka ni mogoče sklepati, da bi spreminjal višinske kote objektov, ki so predmet obnove in sanacije. Izdaja gradbenih dovoljenj, ki v pogojih gradnje ohranja obstoječe kote objektov, zato ne predstavlja protipravnega ravnanja toženke, saj so tako določeni pogoji gradnje skladni s prostorskim aktom, ki pa ga ni sprejela toženka, temveč občina.

    Ena izmed predpostavk za utemeljenost zahtevka po 26. členu Ustave je vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastalim zmanjšanjem premoženja. Toženka je gradbena dovoljenja izdala v upravnem postopku na zahtevo investitorja S. d. o. o. iz Ljubljane. Investitor v skladu z ZGO-1 v upravnem postopku zasleduje svoj lastni interes, da se mu omogoči graditev objektov v željenem obsegu. Toženka zato pravilno opozarja, da ne obstaja relevantna vzročna povezava med tožniki in toženko. Tožniki so lastninsko pravico na nepremičninah pridobili od investitorja na podlagi prodajnih pogodb med letoma 2003 in 2005. Trdili so, da so stanovanja kupili v dobri veri, da so zgrajena v skladu z veljavnimi predpisi na področju, ki je varno pred poplavami. Vendar takšna podlaga ne zadošča za utemeljitev vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem toženke in premoženjskim položajem tožnikov, do katerega je prišlo leta 2009 in 2010 v posledici naravnega pojava - poplav.
  • 22.
    VDSS Sodba Pdp 596/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00008232
    - člen 4, 4/2, 4/2-1.. ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.
    tedenski počitek - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojak - davki - prispevki - premoženjska škoda
    Odmena za neizkoriščene dneve tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je treba obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Osnova za izračun je neto plača v tujini.

    Do odškodnine za neizkoriščene dneve tedenskega počitka je delavec upravičen zato, ker mu je bila kršena pravica do tedenskega počitka, ki mu pripada po zakonu, in je moral na dneve, ko bi moral biti prost, opravljati delo na misiji. Javni uslužbenec je do odškodnine upravičen poleg plače, ki jo je za delo v tujini prejel (za povprečno 174-urno delovno obveznost na mesec).
  • 23.
    VSL Sodba I Cpg 238/2016
    30.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00005670
    ZPP člen 213.
    izvedba dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - poizvedbe - predložitev pogodbe - izpolnitev pogodbene obveznosti - finančni leasing - odstop od pogodbe
    Sama opredelitev pogodbene obveznosti še ne dokazuje izpolnitve te obveznosti. Ker predlagani dokaz s poizvedbami in predložitvijo pogodbe zato ni bil relevanten, ga sodišče ni bilo dolžno izvesti.
  • 24.
    VDSS Sodba Pdp 897/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00008076
    ZDR-1 člen 34, 36, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 211, 211/1.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela
    Tožnik na delo in z dela ni prihajal z naslova, ki ga je sporočil toženi stranki. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožnik s svojim ravnanjem huje kršil delovne dolžnosti: obveščanja iz 36. člena ZDR-1 in upoštevanja navodil delodajalca iz 34. člena ZDR-1, da je to storil naklepoma, poleg tega ima kršitev tudi vse znake kaznivega dejanja iz prvega odstavka 211. člena KZ-1, podan pa je tudi drug pogoj za zakonito podajo izredne odpovedi, to je nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1.
  • 25.
    VDSS Sodba Pdp 575/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00008191
    ZSPJS člen 17, 17a, 17a/7. - člen 2.
    preizkus ocene dela
    Odlična ocena delovne uspešnosti pomeni odlično opravljeno delo, to je visoko nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju. Ocena zelo dobro, s katero je tožena stranka ocenila tožnika, pa pomeni zelo dobro opravljeno delo, to je nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem ali napredovalnem obdobju.
  • 26.
    VSL Sodba VII Kp 43079/2015
    30.11.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00006498
    KZ-1 člen 211, 211/1, 223, 223/2, 284, 284/2. ZKP člen 358. ZFPPIPP člen 359, 382, 396.
    goljufija - osebni stečaj - stečajni postopek - višina škode - stečajna masa - oškodovanje stečajnih upnikov - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - oškodovanje tujih pravic - kriva izpovedba
    Z osebnim stečajem je upnikom s prijavo terjatev v tem postopku le olajšana možnost, da pridejo vsaj do delnega poplačila, vendar pa neizpolnitev te možnosti, tudi če zaradi lažnih navedb oziroma prikrivanj dejanskih okoliščin s strani obdolženca, ne pomeni izpolnitve zakonskih znakov goljufije, saj dolg obstaja že od prej.
  • 27.
    VSL Sodba I Cpg 1210/2016
    30.11.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00005634
    OZ člen 103, 626, 626/1.
    stvarne napake - podjemna pogodba - neposlovna odškodninska odgovornost - odgovornost za stvarne napake - splošna pravila o odškodninski odgovornosti - poslovna odškodninska odgovornost - lex specialis
    Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti zaradi kršitve pogodbe obveznosti - zaveze pogodbene stranke, da opravi izpolnitev brez napak. Odgovornost se kaže v manjši vrednosti predmeta izpolnitve z napakami (škoda na sami stvari, neposredna škoda). Kadar se kršitev pogodbene obveznosti odraža v izpolnitvi z napakami (pravnimi ali stvarnimi), je uporaba splošnih pravili o odškodninski odgovornosti izključena.
  • 28.
    VDSS Sodba Pdp 345/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00008448
    ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 147, 179, 179/2.
    odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - padec na mokrih in splozkih tleh - krivdna odškodninska odgovornost - soprispevek delavca
    V tem individualnem delovnem sporu tožnica zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpela spornega dne, ko je med opravljanjem dela natakarice zdrsnila na mokrih in spolzkih tleh ob šanku. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je za nastali škodni dogodek in njegove posledice podana krivdna odgovornost prvotožene stranke. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da prvotožena stranka ni zagotovila varnih delovnih pogojev v skladu z ZVZD-1, saj ni preprečila pojava mokre talne površine oz. te ni ustrezno sanirala. Zdrs na mokrih tleh bi prvotožena stranka morala pričakovati in bi se mu z ustrezno organizacijo dela lahko izognila.
  • 29.
    VDSS Sodba Pdp 571/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00008117
    ZDR-1 člen 87.
    ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi
    ZDR-1 v 87. členu določa, da se redna oziroma izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko podata le v pisni obliki, kar pa tožena stranka ni storila. Ker je toženec tožniku pogodbo o zaposlitvi odpovedal ustno, je taka odpoved, glede na 87. člen ZDR-1, nezakonita.
  • 30.
    VDSS Sklep Pdp 837/2017
    30.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00008200
    ZPP člen 274, 274/1.. ZDR-1 člen 85, 85/1.
    opozorilo pred odpovedjo - sodno varstvo - zavrženje tožbe - pravni interes (pravna korist) za tožbo
    Pisno opozorilo pred odpovedjo ni akt delodajalca zoper katerega bi bilo dovoljeno samostojno sodno varstvo.
  • 31.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 664/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00008123
    ZDR člen 52, 52/1, 52/1-4, 54.. ZDR-1 člen 56, 118.
    pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - tujec - delovno dovoljenje - sodna razveza - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - denarno povračilo - nadurno delo
    Tožena stranka je sklepanje pogodb za določen čas s tožnikom utemeljevala z izjemo po 4. alineji prvega odstavka 52. člena ZDR, v skladu s katero je dopustno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas, če gre za zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja. Ker je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje tožniku (bosanskemu državljanu) 13. 1. 2011 izdal osebno delovno dovoljenje za določen čas od 13. 11. 2011 do 12. 1. 2014, je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas z dne 23. 3. 2011 sklenjena v nasprotju s citirano 4. alinejo 52. člena ZDR. Iz tega razloga je bila nezakonito sklenjena tudi (naslednja) pogodba o zaposlitvi za določen čas z dne 13. 1. 2014, po izteku katere je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo. Ker se v skladu z določbo 54. člena ZDR v primeru nezakonite pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjena šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (enako določa tudi 56. člen sedaj veljavnega ZDR-1), je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da delovno razmerja tožnika pri toženi stranki 12. 1. 2015 ni prenehalo.
  • 32.
    VDSS Sodba Pdp 657/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00008085
    - člen 4, 4/2, 4/2-1.
    neizkoriščen tedenski počitek - bruto ali neto znesek
    Odmena za neizkoriščene dneve tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je treba obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Osnova za izračun je neto plača v tujini.
  • 33.
    VDSS Sodba Pdp 588/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00008119
    ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 118.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - razsodnost - poslovna sposobnost - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj
    Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 110. člena ZDR-1, ker si je spornega dne protipravno prilastil denarni znesek, ki ga je prejel za odkupno pošiljko. Po mnenju izvedenke je bil tožnik v času očitanih dejanj v fazi manije in ni bil sposoben zavestne in kritične presoje. Vodila ga je težnja po izpolnitvi neke trenutne želje ali potrebe, podprta z občutki brezskrbnosti in manične vnesenosti. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožnik v času očitanega dejanja ni bil sposoben razumeti pomena svojega dejanja niti ni imel v oblasti svojega ravnanja (in si tega stanja ni povzročil sam niti ni mogel pričakovati, da bo tako ravnal), je presoja sodišča prve stopnje, da za očitano kršitev ni odgovoren, pravilna.
  • 34.
    VSL Sklep I Cp 2751/2017
    30.11.2017
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00005643
    ZDZdr člen 39, 53.
    sprejem na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve še pred izdajo sklepa sodišča - pogoji za izrek ukrepa
    Pridržani zaradi blodnjave simptomatike in ne-jemanja ustrezne medikamentozne terapije hudo ogroža svoje zdravje, zato je njegovo obširno pritožbeno pojasnjevanje, da materialne škode ne povzroča namenoma, za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane odločitve nebistveno.
  • 35.
    VDSS Sodba Pdp 676/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00008247
    ZDR člen 7, 7/2, 72, 75.. OZ člen 82, 82/1, 82/2.
    prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - član uprave - razrešitev s funkcije - odpoklic s funkcije - poslovodni delavec
    V tretjem odstavku 3. člena pogodbe o zaposlitvi sta se pravdni stranki dogovorili, da ima delavec (tožnik), v primeru, če mu mandat zaradi razrešitve (odpoklica) predčasno preneha, po prenehanju mandata še 30 dni pravico ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu (toženi stranki). Iz navedenega določila pogodbe o zaposlitvi izhaja dogovor o tem, da delovno razmerje tožnika v primeru (predčasnega) odpoklica s funkcije člana uprave traja še 30 dni po odpoklicu, kar pomeni, da po tem obdobju preneha. Pravdni stranki sta torej dogovorili poseben način prenehanja pogodbe o zaposlitvi in da podaja odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ali kakšen drug poseben akt delodajalca) za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v primeru predčasnega odpoklica tožnika ni bila potrebna.
  • 36.
    VSL Sklep IV Cp 2694/2017
    29.11.2017
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00005661
    ZPND člen 19, 19/1.
    nasilje v družini - prepoved približevanja - preprečevanje nasilja v družini - pogoji za izdajo ukrepa - nesorazmernost ukrepa
    Ugotovljene okoliščine kažejo, da je ukrep, ki je bil izrečen v februarju leta 2017, dosegel namen (prvi odstavek 19. člena ZPND). Po tem datumu o kakršnemkoli nasilju niti pritožnica ne izpoveduje, predlog, ki temelji na občutku strahu in ogroženosti, pa ni utemeljen. Glede na ugotovljeno dejansko stanje ukrep prepovedi približevanja tudi ne bi bil sorazmeren, ker bi nasprotnemu udeležencu preprečeval izvajanje stikov s svojimi otroci v hiši, kjer živi pritožnica in v kateri po potrebi varuje najmlajšega od otrok. Nasprotni udeleženec namreč živi v nedokončanem vikendu, kjer pogoji za bivanje otrok niso primerni.
  • 37.
    VSM Sodba IV Kp 12882/2015
    29.11.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00006903
    KZ-1 člen 25, 324, 324/1, 324/1-3, 324/3. ZKP člen 234, 248, 373, 383.
    konkretizacija pritožbenih razlogov - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - odločilni razlogi sodne odločbe - dokazna ocena izpovedbe prič - celovita dokazna ocena - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - eventualni naklep - zakonski znak kaznivega dejanja - predrznost in brezobzirnost - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - predrzna vožnja v cestnem prometu - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - uradni preizkus izpodbijane sodbe
    Predrzno vožnjo sicer lahko na splošno opredelimo kot tako, ki v odnosu do drugih udeležencev v prometu vzbuja pozornost zaradi svoje nenavadnosti. Predrzen voznik si kljub nevarnosti, ki jo njegova vožnja predstavlja v razmerju do drugih, upa (pre)več. Brezobzirno pa ravna, kdor se iz sebičnih nagibov ne ozira na to, kako (lahko) njegovo ravnanje vpliva na ostale udeležence cestnega prometa, in ravnodušno prezre opozorila ostalih udeležencev v prometu. Sodišče prve stopnje ima v svoji obširni obrazložitvi prav te razloge, ki jih pogreša pritožba, in sicer o tem, zakaj je bila obdolženčeva vožnja torej storjena s krivdno obliko eventuelnega naklepa ter zakaj obdolženčevo ravnanje glede na dane prometne razmere kaže na njegov brezbrižen odnos do varnosti udeležencev cestnega prometa.
  • 38.
    VSL Sodba II Cp 1083/2017
    29.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00005812
    ZPP člen 337, 449, 449/2, 458, 458/1. OZ člen 131, 190. SPZ člen 105. SZ-1 člen 20, 32.
    spor majhne vrednosti - stroški ogrevanja - veljavnost pogodbe o upravljanju - pogodba o upravljanju - pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - odškodninska odgovornost upravnika - elementi odškodninske odgovornosti - neupravičena pridobitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve
    Ob dejstvu, da je tožena stranka prepričljivo dokazala, da je svojo dolžnost natančnega obračuna stroškov ogrevanja skrbno opravljala in stroške obračunavala, tako tožnici, kot tudi preostalim etažnim lastnikom, ki so njene obračune kljub temu, da se tožničine trditve o oškodovanju smiselno nanašajo tudi nanje, sprejemali kot pravilne, ni podlage, da bi toženi stranki pripisali neskrbno (protipravno) ravnanje.
  • 39.
    VSL Sodba II Cp 1960/2017
    29.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00006391
    SPZ člen 118. ZPP člen 115, 115/2.
    zaslišanje pravdne stranke - vabilo za zaslišanje - neupravičena odsotnost z naroka - zdravstveni razlogi kot razlog za preložitev glavne obravnave - preložitev naroka - neizvedba dokaza - trditveno in dokazno breme - zakonske dolžnosti upravnika - upravnik večstanovanjske stavbe - vzdrževanje večstanovanjske stavbe - pogodbena odškodninska odgovornost - pogodba o opravljanju upravniških storitev - nepogodbena odškodninska odgovornost
    Za preložitev naroka bi bili izpolnjeni pogoji le v primeru, če bi bili izkazani upravičeni razlogi, med katerimi so v določenih primerih tudi zdravstveni razlogi, za kar pa bi morala tožnica nujno predložiti predpisano zdravniško opravičilo.

    Podlaga upravnikove odgovornosti bi sicer lahko bila podana tudi na podlagi pravil o nepogodbeni odškodninski odgovornosti, npr. v primeru kršitev oziroma opustitev zakonsko določenih dolžnosti v zvezi z vzdrževanjem skupnih delov večstanovanjske stavbe.
  • 40.
    VSL Sodba in sklep I Cp 2303/2017
    29.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00005816
    OZ člen 178, 183. ZPP člen 337, 337/1.
    povrnitev nepremoženjske škode - okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - denarna odškodnina pravni osebi - okoliščine konkretnega primera
    Med okoliščine, ki v konkretnem primeru ne opravičujejo denarne odškodnine, je sodišče prve stopnje štelo tudi dejstvo, da očitan poseg v čast oziroma dobro ime tožnice ni bil storjen s sredstvi množičnega obveščanja. S sporno izjavo se je tako seznanil manjši krog naslovnikov, ki je nato v kratkem času prejel tudi toženčev priklic izjave (opravičilo). Na ta način tožnica ni mogla utrpeti hudih posledic.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 31
  • >
  • >>