• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 31
  • >
  • >>
  • 21.
    VSM Sklep I Ip 781/2017
    30.11.2017
    IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSM00005671
    ZIZ člen 52. SPZ člen 16/1.
    odprava nepravilnosti izvršbe - rubež premičnin - sestavina nepremičnine - ugovor tretjega
    Vprašanje, ali ima zarubljena klimatska naprava pomen sestavine ali predstavlja samostojno premično stvar, ne more biti predmet postopka z ugovorom tretjega, saj je ta omejen le na vprašanje, ali na predmetu izvršbe obstaja pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo.

    Bo pa navedene trditve tretjih sodišče prve stopnje presojalo kot predlog za odpravo nepravilnosti izvršbe iz 52. člena ZIZ. Če bo presodilo, da konkretna klimatska naprava ni samostojna premična stvar, ampak sestavina nepremičnine, izvršitelj ni imel pooblastila, da izvede izvršilna dejanja (rubež) glede tega predmeta, saj sodeluje le v postopku premičninske izvršbe. Na sestavino nepremičnine se lahko poseže le v postopku izvršbe na celotno nepremičnino. Sestavina je vse, kar se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del druge stvari. V obravnavani zadevi, kot izhaja iz sklepa o izvršbi, izvršba na nepremičnino ni bila dovoljena.
  • 22.
    VDSS Sodba Pdp 469/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00008138
    ZDR člen 155, 156.. ZObr člen 97f.. - člen 4, 4/2, 4/2-1.
    neizrabljen tedenski počitek - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - bruto neto
    Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine.
  • 23.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 741/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00008255
    ZDR člen 184.. OZ člen 174, 179.
    odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - delo na višini - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - odmera višine odškodnine - pravična denarna odškodnina - izgubljeni zaslužek - renta
    O povrnitvi bodoče škode se, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, odloča na podlagi predvidevanj o t. i. normalnem teku stvari. Dokaza gotovosti bodoče premoženjske škode sodna praksa ne zahteva, temveč zadošča obstoj verjetnosti, da bi tožnik, če njegove delovne zmožnosti zaradi škodnega dogodka ne bi bile zmanjšane, še nadalje pridobival dohodek.

    V skladu z ustaljeno sodno prakso se tudi pri oškodovancih, ki pred škodnim dogodkom sicer niso imeli stalne zaposlitve, a so z delom redno pridobivali zaslužek, šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela in v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku, če se z večjo stopnjo verjetnosti ne izkaže kaj drugega.

    Ob upoštevanju ugotovitev, da je tožnik pred škodnim dogodkom kontinuirano pridobival dohodke in da je njegova pasivnost pri iskanju nove zaposlitve posledica škodnega dogodka, je napačna presoja sodišča prve stopnje, da tožnik ni s 50 % verjetnostjo dokazal, da bi v primeru, če škodnega dogodka ne bi bilo, iz istega dela še naprej redno pridobival zaslužek.
  • 24.
    VDSS Sodba Pdp 508/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00008073
    ZDR člen 4.. ZDR-1 člen 4, 5, 13, 22, 54.. ZVis člen 63.
    obstoj delovnega razmerja - delo z elementi delovnega razmerja - visokošolski učitelj
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dekan tožnici v spornem obdobju pojasnil, da z njo zaradi varčevalnih ukrepov sklepa pogodbe o delu in ne delovno razmerje, vendar navedeno ne zavezuje sodišča, da tožnici ne bi priznalo delovnega razmerja, v kolikor je ugotovilo elemente delovnega razmerja.

    Sodišče prve stopnje je odločilo, da je bila tožnica v času od 1. 10. 2013 do 30. 9. 2014 zaposlena pri toženi stranki v obsegu 45 % polnega časa, v obdobju od 1. 10. 2014 do 30. 9. 2015 v obsegu 72 % polnega delovnega časa in od 1. 10. 2015 dalje za polni delovni čas. Sodišče je navedeno izračunalo glede na tožničine obveznosti pri toženi stranki in upoštevalo pri tem tudi 63. člen ZVis.
  • 25.
    VDSS Sodba Pdp 377/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00008113
    ZSPJS člen 25, 25/2, 52, 52/1.. KPJS člen 35.. ZKolP člen 4.
    dodatek za stalnost - dodatek za delovno dobo
    KPJS ne določa višine dodatka za stalnost, ampak jo določa 52. člen ZSPJS, kjer je določeno, da je dodatek za stalnost enak dodatku za delovno dobo, ki je določen v 35. členu KPJS. Zato pritožba napačno navaja, da je višina dodatka za stalnost, določena s KPJS, v nasprotju z določbo 4. člena ZKolP, ker naj bi bila v KPJS višina dodatka za stalnost manj ugodna od višine, ki je določena z zakonom.

    Sodišče prve stopnje je pravilno zavzelo stališče, da je ZSPJS s 1. 8. 2008 posegel v vse področne zakone, ki določajo plače v javnem sektorju, saj je takšne določbe razveljavil, kar se nanaša tudi na višino dodatka za stalnost. Določbe področnih zakonov tako veljajo le v delu, ki se nanašajo na določitev pogojev za priznanje pravice do dodatka, ne pa tudi višine. Ta je sedaj enotna in znaša 0,33 % od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe.
  • 26.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 291/2017
    30.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00008112
    ZPP člen 286, 339, 339/1.
    prekluzija dokazov - odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - relativna bistvena kršitev določb postopka
    Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje vprašanje prekluzije razlagalo preširoko, s pojasnilom, da prekluzij ne sme razlagati tako togo, da bi njihova uporaba ogrozila vsebinsko pravilno odločanje v zadevi. Pri tem je neutemeljeno izpostavilo, da je tožnik navedbe o spornem aneksu in sam aneks podal šele v prvi pripravljalni vlogi (in ne že v tožbi). Kot navedeno, ima stranka vse do prvega naroka za glavno obravnavo čas navesti vsa dejstva in dokaze za utemeljitev njenega tožbenega zahtevka, kar je tožnik spoštoval in svoje navedbe ter dokaze za utemeljitev zahtevka za plačilo razlik v plači podal pravočasno.

    Tožnik ni dokazal svojih trditev o nezakoniti odjave iz socialnih zavarovanj s strani tožene stranke in zlorabo njegovega bianco podpisa. Tožnik je sam podal odpoved, v kateri je smiselno predlagal skrajšanje odpovednega roka. Kot je pravilno ugotovilo in pojasnilo sodišče prve stopnje, se je tožena stranka s takim predlogom strinjala in tožnika spornega dne odjavila iz zavarovanj. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi stranki morali skleniti sporazum, saj takšna dolžnost ni nikjer predpisana.
  • 27.
    VDSS Sodba Pdp 657/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00008085
    - člen 4, 4/2, 4/2-1.
    neizkoriščen tedenski počitek - bruto ali neto znesek
    Odmena za neizkoriščene dneve tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je treba obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Osnova za izračun je neto plača v tujini.
  • 28.
    VSL Sodba II Kp 40545/2015
    30.11.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00005958
    KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 358, 358-3.
    kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - direktni naklep - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - sklenitev posla - prekoračitev obtožbe - nejasnost razlogov - oprostilna sodba - plačilna nesposobnost
    Pogodbene zaveze in/ali obljube plačil s strani dolžnika same po sebi ne predstavljajo uresničitve zakonskega znaka preslepitve, tj. kolikor niso dopolnjene z opisom dejanskih okoliščin, iz katerih je mogoče jasno in nedvoumno razbrati, da so obtoženčeve izjave in obljube vsebinsko prazne, torej neresnične (lažnive). Konkretizacija abstraktnega zakonskega znaka preslepitve mora biti vsebovana v opisu storilčevega védenja oziroma zavesti, da kljub podanim pogodbenim zavezam ter obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo.

    Naracija konkretnega opisa dejanja zakonskega znaka storitve poslovne goljufije nad izvajanjem posla ne substancira, zato so brezpredmetna izvajanja sodbe, ki se nanašajo na obtoženčeva ravnanja med izvajanjem pogodbe, ter pomenijo prekoračitev obtožbe.

    Obtoženec plačilne nesposobnosti družbe že pojmovno ni mogel prikrivati, saj je bila družba likvidna, zato bi moralo sodišče ob upoštevanju pravila objektivne identitete med obtožbo in sodbo izreči oprostilno sodbo.
  • 29.
    VSL Sklep I Cpg 1035/2017
    30.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00005665
    ZPP člen 274, 274/1. OZ člen 311, 313, 313/1, 313/2, 313/3, 315, 396, 396/2, 408, 408/2.
    litispendenca - vzajemnost medsebojnih terjatev - trditveno breme stranke - pobotni ugovor - pogoji za pobot terjatev
    O tem, da litispendenca nastopi tudi glede pobotnega ugovora, v praksi ni nobenega dvoma. Vendar v predmetni zadevi vzajemnost terjatev (oziroma pobotnega ugovora) ni podana. Iz določila prvega odstavka 313. člena OZ namreč izhaja, da je eden izmed pogojev pobotanja vzajemnost terjatev. To pomeni, da sta stranki pobotnega razmerja v medsebojnem odnosu upnika in dolžnika iz različnih pravnih razmerij. V zakonu so sicer določene številne izjeme od tega pravila, npr., če je dogovorjeno zavarovanje obveznosti (drugi in tretji odstavek 313. člena OZ), kadar gre za pobot z odstopljeno terjatvijo po 315. členu OZ, kadar gre za solidarne obveznosti (drugi odstavek 396. člena OZ in drugi odstavek 408. člena OZ) itd., vendar pritožnik se na nobeno od teh situacij ne sklicuje. Sodišče pa brez konkretnih trditev ni dolžno po uradni dolžnosti preverjati ali gre za listipendenco tudi takrat, kadar vzajemnosti ni.
  • 30.
    VDSS Sodba Pdp 596/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00008232
    - člen 4, 4/2, 4/2-1.. ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.
    tedenski počitek - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojak - davki - prispevki - premoženjska škoda
    Odmena za neizkoriščene dneve tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je treba obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Osnova za izračun je neto plača v tujini.

    Do odškodnine za neizkoriščene dneve tedenskega počitka je delavec upravičen zato, ker mu je bila kršena pravica do tedenskega počitka, ki mu pripada po zakonu, in je moral na dneve, ko bi moral biti prost, opravljati delo na misiji. Javni uslužbenec je do odškodnine upravičen poleg plače, ki jo je za delo v tujini prejel (za povprečno 174-urno delovno obveznost na mesec).
  • 31.
    VDSS Sodba Pdp 675/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00008195
    ZDR člen 7, 72, 75, 166.. ZGD-1 člen 10.
    prenehanje pogodbe o zaposlitvi - predsednik uprave - razrešitev s funkcije - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
    Pravdni stranki sta v pogodbi o zaposlitvi dogovorili, da ima predčasni odpoklic tožnika s funkcije predsednika uprave za posledico prenehanje njegovega delovnega razmerja pri toženi stranki. V tretjem odstavku 3. člena pogodbe o zaposlitvi sta se namreč dogovorili, da ima delavec (tožnik), če mu mandat zaradi razrešitve (odpoklica) predčasno preneha, po prenehanju mandata še 30 dni pravico ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu (toženi stranki). Iz navedenega določila izhaja dogovor o tem, da delovno razmerje tožnika v primeru (predčasnega) odpoklica s funkcije predsednika uprave traja še 30 dni po odpoklicu, kar pomeni, da po tem obdobju preneha. Pravdni stranki sta torej dogovorili poseben način prenehanja pogodbe o zaposlitvi in da podaja odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ali kakšen drug poseben akt delodajalca) za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v primeru predčasnega odpoklica tožnika ni bila potrebna.

    Odločitev o zakonitosti sklepa o odpoklicu ne vpliva na odločitev delovnega sodišča v sporu zaradi ugotovitve nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, saj tožnik v pogodbi o zaposlitvi (glede na 3. člen te pogodbe) prenehanje delovnega razmerja ni imel vezano na razlog in zakonitost odpoklica.
  • 32.
    VDSS Sklep Pdp 896/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VDS00008130
    ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 272, 272/2.. ZDR-1 člen 110, 110/2, 110/2-2, 113, 215.
    začasna odredba - zadržanje učinkovanja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - zavarovanje nedenarne terjatve
    Odpoved ni nezakonita že zgolj iz razloga, ker je tožena stranka v uvodu odpovedi napačno navedla, da se pogodba o zaposlitvi odpoveduje drugemu delavcu, ne pa tožniku. Iz ostale vsebine odpovedi, iz tožbenih navedb in predloženih listin je namreč jasno razvidno, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana tožniku. Ne drži stališče pritožbe, da odpoved (ki je sicer po vsebini jasno obrazložena in se nanaša na tožnika) že zgolj zaradi navedene napačne označbe nima učinka zoper tožnika.
  • 33.
    VDSS Sodba Pdp 345/2017
    30.11.2017
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00008448
    ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 147, 179, 179/2.
    odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - padec na mokrih in splozkih tleh - krivdna odškodninska odgovornost - soprispevek delavca
    V tem individualnem delovnem sporu tožnica zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpela spornega dne, ko je med opravljanjem dela natakarice zdrsnila na mokrih in spolzkih tleh ob šanku. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je za nastali škodni dogodek in njegove posledice podana krivdna odgovornost prvotožene stranke. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da prvotožena stranka ni zagotovila varnih delovnih pogojev v skladu z ZVZD-1, saj ni preprečila pojava mokre talne površine oz. te ni ustrezno sanirala. Zdrs na mokrih tleh bi prvotožena stranka morala pričakovati in bi se mu z ustrezno organizacijo dela lahko izognila.
  • 34.
    VSL Sodba VII Kp 43079/2015
    30.11.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00006498
    KZ-1 člen 211, 211/1, 223, 223/2, 284, 284/2. ZKP člen 358. ZFPPIPP člen 359, 382, 396.
    goljufija - osebni stečaj - stečajni postopek - višina škode - stečajna masa - oškodovanje stečajnih upnikov - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - oškodovanje tujih pravic - kriva izpovedba
    Z osebnim stečajem je upnikom s prijavo terjatev v tem postopku le olajšana možnost, da pridejo vsaj do delnega poplačila, vendar pa neizpolnitev te možnosti, tudi če zaradi lažnih navedb oziroma prikrivanj dejanskih okoliščin s strani obdolženca, ne pomeni izpolnitve zakonskih znakov goljufije, saj dolg obstaja že od prej.
  • 35.
    VSL Sodba I Cpg 1210/2016
    30.11.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00005634
    OZ člen 103, 626, 626/1.
    stvarne napake - podjemna pogodba - neposlovna odškodninska odgovornost - odgovornost za stvarne napake - splošna pravila o odškodninski odgovornosti - poslovna odškodninska odgovornost - lex specialis
    Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti zaradi kršitve pogodbe obveznosti - zaveze pogodbene stranke, da opravi izpolnitev brez napak. Odgovornost se kaže v manjši vrednosti predmeta izpolnitve z napakami (škoda na sami stvari, neposredna škoda). Kadar se kršitev pogodbene obveznosti odraža v izpolnitvi z napakami (pravnimi ali stvarnimi), je uporaba splošnih pravili o odškodninski odgovornosti izključena.
  • 36.
    VSL Sklep IV Cp 2543/2017
    29.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00005777
    ZPP člen 411.
    izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - pogoji za izdajo začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe - določitev stikov med staršem in otrokom - dodelitev otroka v varstvo in vzgojo
    Če želi predlagatelj s predlogom za izdajo regulacijske začasne odredbe uspeti, mora verjetno izkazati nujnost izdaje takšne začasne odredbe, ker bi bila sicer ogrožena otrokova korist.
  • 37.
    VSL Sklep II Cp 1699/2017
    29.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00006555
    ZTLR člen 25. SPZ člen 48. ZZZDR člen 59.
    premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje razvezanih zakoncev - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - nova stvar - sprememba identitete nepremičnine - vlaganje v nepremičnino - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od zakoncev - deleži zakoncev na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - nematerialni prispevek zakoncev - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
    Odločilno je, ali je z gradnjo stanovanjskega prizidka zemljiška parcela spremenila svojo identiteto in postala nova stvar že v času veljave ZTLR. Treba je raziskati, kakšen je bil dejanski položaj stanovanjskega prizidka konec leta 2002 in glede na ugotovljeno dejansko stanje presoditi, ali je stanovanjski prizidek v tem obsegu že spremenil identiteto te zemljiške parcele, četudi (še) morebiti ni bil dograjen (povsem) do konca.
  • 38.
    VSL Sklep II Ip 2200/2017
    29.11.2017
    IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00008701
    URS člen 15, 15/4, 22, 28, 30, 125. ZUstS člen 1, 1/3. ZIZ člen 38, 38/6, 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 56, 56/1, 58, 58/3, 63, 67, 76. ZPP člen 214.
    ugovor po izteku roka - ugovorni razlog - opozicijski ugovorni razlogi - neobrazložen odgovor
    Posledica neobrazloženega odgovora na ugovor po izteku roka ni domneva, da je ugovor utemeljen, ampak se štejejo dolžnikove navedbe v ugovoru za resnične (smiselna uporaba tretjega odstavka 58. člena ZIZ in 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

    Ugovor po izteku roka je mogoče vložiti zgolj iz pravih opozicijskih razlogov in ne tudi v primeru, ko je izvršilni naslov odpravljen, razveljavljen oziroma spremenjen.
  • 39.
    VSL Sodba IV Cp 2464/2017
    29.11.2017
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00006680
    ZZZDR člen 129, 129a.
    preživnina otroka - potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - razporeditev preživninskega bremena - stiki
    Pri določitvi preživnine je prvo sodišče upoštevalo, da N. pri materi mesečno preživi le 4 ali 5 dni več kot pri očetu. Pri ugotavljanju višine N. potreb tako ni upoštevalo stroškov bivanja, razvedrila in higiene, ker je menilo, da so ti stroški med staršema enakomerno porazdeljeni.
  • 40.
    VSL Sodba IV Cp 1974/2017
    29.11.2017
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00006495
    ZZZDR člen 129, 129a, 132.
    tožba za znižanje preživnine - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer - zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe polnoletnega otroka - nova odmera preživnine - omejena delovna zmožnost
    Državna štipendija se od ugotovljenih potreb otroka ne odšteje.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 31
  • >
  • >>