DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006507
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 45/3.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47, 47/3, 138.. OZ člen 131.
trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - napotitev na čakanje na delo doma
Označevanje tožnikovega delovnega mesta direktor prodaje kot Sales Manager (vodja prodaje) objektivno gledano samo po sebi ne more pomeniti nedopustnega ravnanja tožene stranke.
Institut začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (čakanja na delo doma) delodajalec lahko zakonito uporabi v primeru izpolnitve pogojev iz 138. člena ZDR-1. Ker predstavlja izključitev delavca iz delovnega okolja eno od možnih oblik trpinčenja na delovnem mestu, lahko delavec utemeljeno v odškodninskem sporu po tej pravi podlagi zatrjuje tudi neobstoj utemeljenih razlogov za napotitev na čakanje na delo doma. Zato bi sodišče prve stopnje v konkretnem sporu moralo presojati tožnikove očitke, ki se nanašajo na neutemeljeno napotitev na čakanje na delo doma
ZPIZ-2B člen 39a, 39a/1. ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 202, 202/8, 399.
starostna pokojnina
Glede na 39.a člen ZPIZ-2B se pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine zavarovancu, ki ne izpolnjuje pogojev za starostno oziroma predčasno pokojnino po tem zakonu, to je po 27. členu oziroma 29. členu ZPIZ-2 kot splošnem predpisu, ne more priznati.
ZŠtip-1 člen 11, 13, 21, 22, 22/1, 22/3, 24, 24/4.. - člen 16, 16/2.
Zoisova štipendija - izjemni dosežki
Ker so bila po merilu povprečne ocene, torej z upoštevanjem vseh vlagateljev, ki so v skupini OŠ za šolsko leto 2016/2017, dosegli povprečno oceno 5 in manj kot 4,5 točke za izjemne dosežke, presežena sredstva, ki so ostala nerazdeljena po razvrščanju po merilu izjemnega dosežka, torej 4,5 točke za izjemne dosežke in 4,7 za povprečno oceno, je bil preostanek utemeljeno razdeljen med skupino SŠ. Zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica izpolnila vstopne pogoje za dodelitev Zoisove štipendije, ni pa dosegla meje, ki je bila v šolskem letu 2016/2017 v skupini OŠ pogoj za njeno dodelitev, je pravilen. Posledično je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih zavrnilnih odločb in priznane Zoisove štipendije utemeljeno zavrnjen.
Predmet spora je kadrovska štipendija oz. vračilo le-te. Zato gre za spor po f) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega je pristojno delovno sodišče.
ZPIZ-2 člen 392, 392/1.. ZPIZ-1 člen 48, 109, 421.
vdovska pokojnina - uporaba zakona - odmera vdovske pokojnine
Zavarovanec, po katerem vdova uveljavlja pokojnino je umrl 24. 8. 2008 zaradi nesreče pri delu. Do dneva smrti je dopolnil 27 let starosti, njegova pokojninska doba s prišteto dobo znaša 22 let, 10 mesecev in 8 dni. S tem so izpolnjeni pogoji po 109. členu ZPIZ-1 za uveljavitev pravice do vdovske pokojnine. Tožnica izpolnjuje pogoje po 110. členu v zvezi s 421. členom ZPIZ-1.
KZ-1 člen 122, 122/1. ZKP člen 17, 17/1, 17/2, 371, 371/2, 478, 478/1, 478/3, 478/5, 479, 479/2.
postopek proti mladoletnikom - seja senata - glavna obravnava - vzgojni ukrepi - neposredno izvajanje dokazov - lahka telesna poškodba - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - načelo materialne resnice
Ker se na seji senata dokazi ne izvajajo neposredno, se mora glavna obravnava razpisati tudi, če pride v poštev nezavodski vzgojni ukrep, gre pa za zapleteno dejansko stanje, ki ga bo treba razčistiti z zaslišanjem mladoletnika, prič ali izvedencev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00005663
ZASP člen 22, 147, 168. ZPP člen 215.
avtorsko nadomestilo - avtorski honorar - pravica javnega predvajanja s fonogrami in videogrami - pravica radiodifuznega oddajanja - izključna materialna avtorska pravica - male avtorske pravice - javna priobčitev neodrskih glasbenih del - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - materialno dokazno breme - civilna kazen po ZASP - civilna kazen zaradi kršenja avtorskih pravic
Pri odločanju o tem, ali je tožena stranka imetnik oziroma najemnik poslovalnice in zato pasivno legitimirana za plačilo avtorskega nadomestila, je prvostopenjsko sodišče materialno dokazno breme neutemeljeno preneslo na toženo stranko. Ta naj bi bila dolžna dokazati, da v spornem obdobju ni imela poslovalnic. Eno od temeljnih pravil materialnega dokaznega bremena je v tem, da nosi dokazno breme tisti, ki zatrjuje in ne oni, ki zanika, oziroma tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati, v korist. To pomeni, da je na tožeči stranki dokazno breme, da je v spornem obdobju tožena stranka poslovala v frizerskem salonu.
Tožena stranka ni zanikala trditev tožeče stranke, da je bila večkrat pozvana k podpisu pogodbe oziroma pridobitvi dovoljenja za izvajanje avtorsko varovanih del, a se na njene pozive daljše časovno obdobje ni odzivala oziroma je bila povsem pasivna in je s tem zavračala ureditev razmerja. Tudi tekom tega postopka je s svojim obnašanjem očitno zavračala ureditev razmerja in nasprotovala obveznosti plačila nadomestila. Ne drži, kot trdi v pritožbi, da se plačilu ni upirala in da je ugovarjala višini nadomestila, češ, da ga je tožeča stranka obračunala previsoko. Opisano ravnanje pomeni hudo malomarno kršitev avtorske pravice na delih, ki so se uporabila.
OZ člen 198, 312, 312/2, 336, 337. ZPP člen 8, 212, 214, 214/2, 347, 347/1.
uporabnina - višina uporabnine - dokazi in dokazovanje - dejansko stanje - ugovor zastaranja - kdaj začne zastaranje teči - nastop zastaranja - trditveno in dokazno breme - stroški popravila - pobotni ugovor - sprememba prvostopne sodbe
Glede na specificiranost stroškov in opravljena dela bi sodišče ob neobstoju ugovora o tem, da so bila dela dejansko izvedena, da so bila nujna in da je višina terjatev ustrezna, v pobot ugovarjano terjatev, ki bistveno presega terjatev tožnika, moralo upoštevati in ugotoviti njen obstoj do višine ugotovljene tožnikove terjatve. Ker pritožbeno sodišče ocenjuje, da se ob pravilni uporabi določila drugega odstavka 214. člena ZPP dejstvo obstoja v pobot ugovarjane toženčeve terjatve zoper tožnikovo šteje za priznano, je spremenilo izpodbijano sodbo, tako da je samo opravilo pobotanje obeh terjatev. Ob tem ni izvedlo nove glavne obravnave, saj ponovitev oziroma dopolnitev dokaznega postopka ni bila potrebna.
Tožeči stranki ni uspelo dokazati, da se je toženec s podpisom pogodbe z dne 17. 6. 2015 zavezal tudi kot porok in plačnik za vsa nastala dolžniška razmerja med tožečo stranko in družbo P. d.o.o., katere direktor je sicer takrat tudi bil, zato je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - neupoštevni ugovorni razlogi
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je zoper plačilni nalog mogoče vložiti ugovor iz razloga, da je bila dolgovana taksa že plačana, da je taksa odmerjena napačno ali da taksna obveznost ni nastala (prvi odstavek 34.a člena ZST-1). Sodišče je nadalje pravilno navedlo, da je ugovor neutemeljen, saj nalog za plačilo sodne takse temelji na izdanem in 4. 5. 2016 pravnomočnem dodatnem sklepu o dedovanju III D 435/2001 z dne 25. 11. 2015. Da bi bila taksa že plačana ali odmerjena napačno, pritožnica v ugovoru ni zatrjevala.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha pravdnih strank - paricijski rok - rok za plačilo stroškov - odvetniški stroški - odvetniški kandidat
Ker je sodišče tožbeni zahtevek zoper drugega toženca zavrnilo, odločitev pa je tudi že pravnomočna, je odločitev prvega sodišča, da mora pritožnica drugemu tožencu povrniti stroške pravdnega postopka, v skladu z določbo 154. člena ZPP.
Izbrisna tožba mora zajemati ugotovitveni zahtevek, ki se nanaša na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe (razpolagalnega posla), ter dajatveni zahtevek, ki se nanaša na vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma izbris izpodbijane vknjižbe. Zahteve po vmesnem ugotovitvenem zahtevku na ugotovitev ničnosti pravnega posla zakon ne postavlja.
Pridobiteljeva dobrovernost sanira pravno neučinkovitost razpolaganja, zaradi česar s vknjižbo pridobi lastninsko pravico, četudi odsvojitelj ni bil lastnik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010501
KZ-1 člen 20, 20/2, 86, 86/7, 86/11, 86/12, 228, 228/1.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 385.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - sostorilstvo - sprememba obtožbe - načelo prepovedi reformatio in peius - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist
Sodišče o tem, ali bo dovolilo spremembo obtožnice in na njeni podlagi odločilo, ne odloča posebej in o tem v sodbi tudi ne navede razlogov, temveč se do spremenjene obtožbe opredeli tako, da na njeni podlagi odloči.
KZ-1 v enajstem (sedaj dvanajstem) odstavku 86. člena določa, da o dopustnosti izvršitve kazni zapora, določene s tem členom (torej z delom v splošno korist), odloča sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče kazen zapora, ali na predlog obsojenca s posebnim sklepom, kar pomeni, da obdolžencu ni dovoljeno s sodbo naložiti, da mora opraviti delo, ne da bi to sam (ne njegov zagovornik) predlagal, oziroma ne da bi, če to predlaga državni tožilec, na takšen predlog izrecno pristal.
prometna nesreča - občinska cesta - upravljalec ceste - odškodninska odgovornost občine - krušenje skal - upravljalec javnega dobra - nastanek škode - vožnja z vozilom po cesti - odgovornost države za škodo
Za škodo, ki nastane na občinski cesti, odgovarja upravljalec te ceste.
sodna poravnava kot izvršilni naslov - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - izterjava zakonskih zamudnih obresti
Sodna poravnava, v kateri sta se stranki sporazumeli o obveznosti plačevanja uporabnine, bi lahko izgubila učinek in bi odpadla podlaga za izvršbo, če bi dolžnik zatrjeval in dokazal, da je prišlo do takšne spremembe okoliščin, da za plačilo dogovorjene uporabnine ni več podlage oziroma razloga, na primer če bi prišlo do razdelitve solastnine, ali do prenehanja uporabe nepremičnine v celoti (odpoved oziroma opustitev uporabe idealnega dela nepremičnine glede na naravo solastnine ne pride v poštev), ali do ustrezne drugačne ureditve razmerja med strankama. Z odpovedjo trajnega dolžniškega razmerja na način, kot je to storil dolžnik, pa učinka sodne poravnave, ki je izvršilni naslov, ne more izničiti.
krivdna odškodninska odgovornost - fizični napad - deljena odgovornost - besedno izzivanje - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo
Pritožnik skuša v pritožbi prikazati drugačen potek škodnega dogodka, kot ga je ugotovilo v opisu dejanja kazensko sodišče v pravnomočni sodbi. Zato ne more uspeti z ugovorom sokrivde, ki bi opis dogodka popolnoma spremenil.
Verbalno izzivanje pred napadom ne opravičuje fizičnega napada.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00005474
ZIZ člen 3, 34, 34/2. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5. - člen 17, 17/2.
izvršba na nepremičnine - identifikacija nepremičnine - identifikacijski znak - predlog za omejitev izvršbe - načelo sorazmernosti - višina terjatve upnika - pristop več upnikov k izvršbi
Identifikacijski znak (ID znak) stavbe ali njenega posameznega dela je identifikacijska oznaka, kot je vpisana v katastru stavb, medtem ko je ID enolična identifikacija, ki se dodeli ob izvršitvi vpisa novega podatkovnega sklopa v bazo informatizirane glavne knjige kot primarni ključ tega podatkovnega sklopa.
Načelo sorazmernosti ne utemeljuje posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino zaradi izterjave relativno nizke terjatve. Upoštevati je namreč treba okoliščine in posebnosti vsakega konkretnega primera. Če upnik ugotovi, da do poplačila terjatve ne bo prišel drugače, kot z izvršbo na nepremičnino, mu pravnega varstva ni mogoče odreči. Sicer pa je v primeru, ko se izterjuje nizek dolg, od dolžnika realno pričakovati, da bo poskrbel za to, da zaradi tega ne bo izgubil nepremičnine, torej da bo, ali terjatev plačal, ali pa izkoristil eno izmed možnosti, ki jih ponuja veljavna zakonodaja. Kadar gre za več pristopnih zadev oziroma ima dolžnik več dolgov do različnih upnikov bi lahko, v zvezi z upoštevanjem sorazmernosti med višino terjatve in predlaganim sredstvom izvršbe ob izolirani obravnavi vsake zadeve posebej, prišlo do tega, da do poplačila terjatve z izvršbo na nepremičnino upnik v posamezni zadevi sploh ne bi mogel priti. Nizka višina terjatve v posamezni zadevi torej sama po sebi še ni razlog za zavrnitev upnikovega predloga za dovolitev izvršbe s prodajo nepremičnine. Izvršilno sodišče bi ravnalo arbitrarno, če bi ob veljavni zakonski ureditvi in ob upnikovih prizadevanjih v dosedanjem postopku zavrnilo predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino upniku, katerega terjatev je sicer relativno nizka, pa kljub temu že več let ne more priti do njenega poplačila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007315
SPZ člen 88, 89. ZPP člen 196.
nujna pot - določitev nujne poti - pogoji za določitev nujne poti - načelo sorazmernosti - čim manjša obremenitev tuje nepremičnine - enotno sosporništvo
Ker so glede na naravo stvari, ko je nujna pot lahko le celota, vsi nasprotni udeleženci enotni sosporniki v smislu 196. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, pritožba posameznih solastnikov (nasprotnih udeležencev) učinkuje tudi za ostale nasprotne udeležence.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK00006054
ZPP člen 13, 14.. OZ-UPB1 člen 352, 352/1.
odškodninska odgovornost - predhodno vprašanje - identično dejansko stanje - vezanost civilnega sodišča na kazensko sodbo - zastaranje odškodninske obveznosti
Ne glede na to, da se tudi v pravdnem postopku pri presoji silobrana izhaja iz elementov, opredeljenih v 22. členu KZ-1, kazenske oprostilne sodbe ni mogoče šteti kot rešeno predhodno vprašanje, na katero bi bilo pravdno sodišče vezano, saj gre le za obravnavanje identičnega dejanskega stanja.