spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - sklep o stroških postopka - uspeh pravdnih strank
Pritožnik utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje svojega zaključka o višini tožničinega uspeha v pravdi ne le da ni ustrezno obrazložilo, ampak da ga je očitno tudi sicer ugotovilo napačno. Ta namreč z ozirom na višino vtoževanega zahtevka za plačilo glavnice (222,05 EUR) in višino zahtevka, s katerim je tožnica dejansko uspela (36,95 EUR3), ne znaša 83% (kot to ugotavlja sodišče prve stopnje), ampak 16,64% (kot to pravilno navaja pritožnik).
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - nova dejstva oziroma novi dokazi - stroški postopka
Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga, če so ta dejstva oziroma če so ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je lahko še navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku.
Predmet spora je kadrovska štipendija oz. vračilo le-te. Zato gre za spor po f) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega je pristojno delovno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00005663
ZASP člen 22, 147, 168. ZPP člen 215.
avtorsko nadomestilo - avtorski honorar - pravica javnega predvajanja s fonogrami in videogrami - pravica radiodifuznega oddajanja - izključna materialna avtorska pravica - male avtorske pravice - javna priobčitev neodrskih glasbenih del - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - materialno dokazno breme - civilna kazen po ZASP - civilna kazen zaradi kršenja avtorskih pravic
Pri odločanju o tem, ali je tožena stranka imetnik oziroma najemnik poslovalnice in zato pasivno legitimirana za plačilo avtorskega nadomestila, je prvostopenjsko sodišče materialno dokazno breme neutemeljeno preneslo na toženo stranko. Ta naj bi bila dolžna dokazati, da v spornem obdobju ni imela poslovalnic. Eno od temeljnih pravil materialnega dokaznega bremena je v tem, da nosi dokazno breme tisti, ki zatrjuje in ne oni, ki zanika, oziroma tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati, v korist. To pomeni, da je na tožeči stranki dokazno breme, da je v spornem obdobju tožena stranka poslovala v frizerskem salonu.
Tožena stranka ni zanikala trditev tožeče stranke, da je bila večkrat pozvana k podpisu pogodbe oziroma pridobitvi dovoljenja za izvajanje avtorsko varovanih del, a se na njene pozive daljše časovno obdobje ni odzivala oziroma je bila povsem pasivna in je s tem zavračala ureditev razmerja. Tudi tekom tega postopka je s svojim obnašanjem očitno zavračala ureditev razmerja in nasprotovala obveznosti plačila nadomestila. Ne drži, kot trdi v pritožbi, da se plačilu ni upirala in da je ugovarjala višini nadomestila, češ, da ga je tožeča stranka obračunala previsoko. Opisano ravnanje pomeni hudo malomarno kršitev avtorske pravice na delih, ki so se uporabila.
invalidnost - poškodba pri delu - vzrok nastanka invalidnosti - uporaba predpisa
Za presojo vzroka nastanka je invalidnosti odločilen predpis, ki je veljal v času nastanka poškodbe. Vrhovno sodišče RS pojasnjuje, da je že ob samem nastanku poškodbe, ki je življenjski dogodek, nastopila potreba po pravni kvalifikaciji vzroka te poškodbe, saj je pravo na to dejstvo, na podlagi različnih predpisov, vezalo različne pravne posledice. Dejstvo poškodbe je ob tem postalo pravno dejstvo, s tem pa je nastopila tudi potreba po pravni kvalifikaciji tega dejstva glede na veljavno abstraktno pravno normo. Pri presoji sporne zadeve je glede priznanja samih pravic potrebno uporabiti določbe ZPIZ-2, torej določbe, ki veljajo v času vložitve zahteve. Glede vzroka invalidnosti pa je potrebno uporabiti določbe ZPIZ-1, ki je veljal v času, ko se je tožnik poškodoval na poti na delo. Iz prehodnih določb ZPIZ-2 namreč ne izhaja, da bi se tudi v takem primeru kot je podan v predmetni zadevi, določbe ZPIZ-2 uporabile za nazaj.
ZŠtip-1 člen 11, 13, 21, 22, 22/1, 22/3, 24, 24/4.. - člen 16, 16/2.
Zoisova štipendija - izjemni dosežki
Ker so bila po merilu povprečne ocene, torej z upoštevanjem vseh vlagateljev, ki so v skupini OŠ za šolsko leto 2016/2017, dosegli povprečno oceno 5 in manj kot 4,5 točke za izjemne dosežke, presežena sredstva, ki so ostala nerazdeljena po razvrščanju po merilu izjemnega dosežka, torej 4,5 točke za izjemne dosežke in 4,7 za povprečno oceno, je bil preostanek utemeljeno razdeljen med skupino SŠ. Zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica izpolnila vstopne pogoje za dodelitev Zoisove štipendije, ni pa dosegla meje, ki je bila v šolskem letu 2016/2017 v skupini OŠ pogoj za njeno dodelitev, je pravilen. Posledično je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih zavrnilnih odločb in priznane Zoisove štipendije utemeljeno zavrnjen.
ZKP-UPB8 člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 502, 502/2, 502/4.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - bistvene kršitve določb kazenskega postopa - sorazmernost ukrepa - podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi
Čeprav se pritožbeno sodišče v splošnem strinja s pritožnikom, da pravnomočnost predhodnih sodnih odločb, kot procesno dejstvo, sodišča vsakokratnega vsebinskega preizkusa pogojev za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi in posledično dolžnosti posredovanja razlogov o izidu preizkusa, ne odvezujejo, pa po presoji tega sodišča za navedeni preizkus zadostuje primerjava med že ugotovljenimi okoliščinami in morebitnimi novimi okoliščinami, ki bi v povezavi s prvimi ali same zase zahtevale drugačno ali različno oceno od dotedanjih. Ko teh okoliščin ni, ponavljanje že ugotovljenih okoliščin v novi sodni odločbi, še zlasti, ko so bile v predhodnih sodnih odločbah temeljito ocenjene, ne deluje pristno, ozko procesno pa je zaradi predhodne seznanjenosti strank odvečno.
Vsi zakonsko določeni roki za podaljšanje začasnega zavarovanja se nanašajo na posamezno fazo kazenskega postopka ter da so lahko prekoračeni le tedaj, ko jih je ta faza po trajanju presegla.
Če je pritožnik z navedbami o odsotni protipravnosti obdolženčevega ravnanja, kot znaka kaznivega dejanja, imel v mislih kršitev iz 1. točke tega člena, je opozoriti, da pri nobenem izmed obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, protipravnost ravnanja ni njihov zakonski znak, kot element posameznega kaznivega dejanja pa je predmet presoje po predhodni dokazanosti ravnanja in po ugotovljenih okoliščinah/razlogih, ki protipravnost takšnega ravnanja izključujejo.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-1, 23a.. - člen 57, 57/1, 259, 259/3.. - člen 5.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - zdravila - izdatki za zdravila, ki jih ne krije zdravstveno zavarovanje
V danem primeru se spor ne nanaša na to, ali je bilo tožnici odobreno zdravljenje v tujini in ali so bili za to izpolnjeni pogoji, temveč na to, ali so izpolnjeni pogoji za povrnitev stroškov nakupa zdravil v tujini, ki v času nakupa niso bili na pozitivni ali vmesni listi in v zvezi s tem, ali je za primer, kot je ta, možno uporabiti tretji odstavek 259. člena POZZ. Prvostopenjsko sodišče je v zvezi z ugoditvijo tožbenemu zahtevku glede povrnitve stroškov nakupa zdravila Lynparza v višini 24.027,82 EUR pravilno ugotavljalo vse elemente, kakor jih je navedla tožena stranka, da jih uporablja za odločanje po diskrecijski pravici, določeni v tretjem odstavku 259. člena za primere kot je ta ter pri tem posebej štelo, da gre za izjemo v okviru enakega varstva in enakega obsega pravic in da je zato kljub diskrecijski pravici potrebno uporabiti merila, ki jih tožena stranka v tovrstnih primerih uporablja. Po ugotovitvi, da je tožena stranka v obravnavani zadevi očitno napačno ugotovila vsa odločilna dejstva in da upoštevajoč merila, ki jih pri svojem odločanju glede zakonsko podeljene pravice prostega preudarka uporablja tožena stranka za take primere v dani zadevi obstajajo, vsi razlogi za uporabo 259. člena POZZ, je sodišče prve stopnje pravilno odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke in tožnici priznalo pravico do povračila stroškov nakupa zdravila Lynparza.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006507
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 45/3.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47, 47/3, 138.. OZ člen 131.
trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - napotitev na čakanje na delo doma
Označevanje tožnikovega delovnega mesta direktor prodaje kot Sales Manager (vodja prodaje) objektivno gledano samo po sebi ne more pomeniti nedopustnega ravnanja tožene stranke.
Institut začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (čakanja na delo doma) delodajalec lahko zakonito uporabi v primeru izpolnitve pogojev iz 138. člena ZDR-1. Ker predstavlja izključitev delavca iz delovnega okolja eno od možnih oblik trpinčenja na delovnem mestu, lahko delavec utemeljeno v odškodninskem sporu po tej pravi podlagi zatrjuje tudi neobstoj utemeljenih razlogov za napotitev na čakanje na delo doma. Zato bi sodišče prve stopnje v konkretnem sporu moralo presojati tožnikove očitke, ki se nanašajo na neutemeljeno napotitev na čakanje na delo doma
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču pritožbe, da je pravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da so lastniki treh nepremičnin, na katerih ugotovljeno dejansko stoji objekt, za katerega tožnika trdita, da sta ga zgradila sama, nujni in enotni sosporniki v predmetni pravdi, v kateri tožnika zahtevata ugotovitev, da je nepremičnina parc. št. 1637 k.o. ... njuna skupna lastnina na podlagi gradnje na tujem po določbah Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij (ZTLR).
Četudi gre za enoten objekt, ki leži na treh nepremičninah, od katerih pa je vsaka v izključni lasti drugega lastnika, ni nujno, da bo vprašanje obstoja lastninske pravice tožnikov na enak način rešeno za vsakega lastnika teh nepremičnin.
Subjektivna identiteta je podana, če nastopajo kot stranke iste osebe, ki so bile pravdne stranke v pravnomočno končani pravdi. Objektivna identiteta pa je podana, če sta identična tožbeni zahtevek in dejanska podlaga pravnomočne sodbe in (nove) tožbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00010267
URS člen 28, 28/1. KZ-1 člen 234a, 234a/1. ZKP člen 372, 372/1, 372/1-1, 383, 383/1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - o dvomu v korist obdolženca - konkretizacija pritožbenih očitkov - uradni pritožbeni preizkus - kršitev kazenskega zakona - ali je dejanje kaznivo dejanje - preslepitev - načelo zakonitosti - izvršitveno dejanje
V obravnavanem primeru je v opisu dejanja navedeno, da je obdolženec pri sklenitvi posla preslepil drugega s prikazovanjem okoliščine, da bo naročeno blago plačal v roku ter mu kot garancijo za plačilo izročil dva čeka, svoje obveznosti pa ni izpolnil, ker ni poravnal izstavljenih računov, zaradi česar je oškodovancu nastala premoženjska škoda. Tak opis ne vsebuje zakonskih znakov obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, saj iz njega ni mogoče jasno in nedvoumno razbrati, da so bile obdolženčeve izjave in obljube ter garancija prazne in neresnične (lažne). Če bi sprejeli stališče, da tak opis dejanja, kot ga imamo v predmetni zadevi, vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 234.a člena KZ, bi to pomenilo, da lahko že vsaka sklenjena, a kasneje neizpolnjena pogodba predstavlja uresničitev biti inkriminacije kaznivega dejanja po prvem odstavku 234.a člena KZ. S tem bi prišlo do nedopustnega širjenja polja kaznivosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - nižja plača
Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da ima delodajalec, ki organizira delovni proces, pravico spremeniti organizacijo dela in ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta. Gre za poslovno odločitev, katere smotrnosti sodišče ni pristojno presojati. Vrhovno sodišče RS pa je v sklepu opr. št. VIII Ips 251/2015 z dne 5. 4. 2016 poudarilo, da je sodišče dolžno preveriti, ali s sicer formalno izkazanim poslovnim razlogom ni morda prišlo do zlorabe instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Tožnik v pritožbi neutemeljeno vztraja pri stališču, da na presojo ustreznosti zaposlitve vpliva tudi okoliščina, da mu je bila v novi pogodbi o zaposlitvi ponujena bistveno nižja plača, kot jo je prejemal do tedaj. Te navedbe je kot neutemeljene pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje, saj iz določbe tretjega odstavka 90. člena ZDR ne izhaja, da bi bila višina plače pomembna za presojo ustreznosti ponujene zaposlitve.
Dopustno je, da se pomanjkljivi dokazni sklep z naroka za glavno obravnavo v sodbi dopolni oziroma bolj natančno oblikuje, predvsem pa je pomembno, da sodišče ob tem pojasni razloge, zaradi katerih predlaganih dokazov ni izvedlo, saj sicer stori absolutno bistveno kršitev kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 121, 399, 399/1, 399/1-1, 399/2. ZDavP-2 člen 323. ZPIZ-2 člen 133. ZZVZZ člen 78a.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - izpodbojnost domnev - pogoji za odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - pravni standard
Pri presoji dolžnikovega ravnanja je treba upoštevati, da je domneva zlorabe pravice do odpusta obveznosti izpodbojna. Po stališču upnika že neoddajanje obrazcev OPSVZ samo po sebi pomeni zlorabo pravice do dopusta obveznosti, ker gre pri tem za neizpolnjevanje z zakonom določene obveznosti. Takšna razlaga bi bila pravilna v primeru, če bi bila domneva zlorabe pravice do odpusta obveznosti neizpodbojna. Ker pa gre za izpodbojno domnevo, je treba pri presoji dolžnikovega ravnanja v konkretnem primeru upoštevati vse okoliščine primera, ki so pripeljale do dolžnikove opustitve predložitve obrazcev OPSVZ, naknadne odmere prispevkov, neplačila prispevkov in do dolžnikovega stečaja. Dolžnik lahko domnevo zlorabe odpusta obveznosti izpodbije, če dokaže, da kljub nepredložitvi obrazcev OPSVZ ni imel namena, da bi s svojim ravnanjem zlorabil pravico do odpusta obveznosti.
Ker je bil dolžnik kot samostojni podjetnik registriran od dne 21. 3. 2011 do 31. 5. 2014, je bil v tem času zavezan za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost ter odgovoren za izpolnjevanje obveznosti predložitve obrazcev OPSVZ. V zvezi z izpolnitvijo obveznosti predložitve navedenih obrazcev ni ravnal dovolj vestno. Obrazce bi moral oddati, čeprav v tem obdobju ni posloval, ali pa bi se moral odjaviti iz registra podjetnikov. Vendar pa opisano ravnanje dolžnika tudi po presoji pritožbenega sodišča ne pomeni zlorabe pravice do odpusta obveznosti.
ZDR-1 člen 4, 13, 13/2, 17, 17/4, 18, 22, 22/1, 118, 200, 200/2, 200/3.. ZDR člen 4, 11, 16.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 29 o prisilnem ali obveznem delu člen 2, 4, 5.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 4.. URS člen 2, 14, 49, 50.. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 26.. ZS člen 113a, 113a/2.
obstoj dejanskega delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - prisilno delo - predhodno vprašanje - pogoj izobrazbe - samostojni podjetnik - elementi delovnega razmerja
Pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena kljub neizpolnjevanju v splošnem aktu delodajalca določenih pogojev za opravljanje dela (enako velja glede faktičnega delovnega razmerja) zgolj zato ni možno šteti za nično, temveč kljub temu velja. V primeru, če dejansko delovno razmerje obstaja, ker so podani elementi delovnega razmerja, delavcu zgolj zato, ker ne izpolnjuje pogojev zahtevane izobrazbe, ni možno odreči varstva in/ali plačila za opravljeno delo.
Formalni status samostojnega podjetnika in delavca v delovnem razmerju se pojmovno ne izključujeta.
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je delavec, kadar sodišče ugotovi obstoj delovnega razmerja za čas, ko je delo opravljal na podlagi študentskih napotnic ali pogodb civilnega prava, upravičen do celotne bruto plače, ki mu pripada na podlagi splošnih aktov oziroma kolektivne pogodbe za delovno mesto, za katero je bil ugotovljen obstoj delovnega razmerja, zmanjšane za že prejete neto zneske in obračunane in plačane davke ter prispevke.
obnova postopka - zavrženje predloga - rok za vložitev predloga
Vsebinski preizkus, ali bi zatrjevana nova dejstva in novi dokazi v zvezi z njimi lahko privedli do izdaje za stranko ugodnejše odločbe, če bi bila ta dejstva in dokazi znani že v prvem postopku, torej preizkus novih dejstev in dokazov z vidika 10. točke 394. člena ZPP, ni predmet predhodnega formalnega preizkusa predloga za obnovo. Ta preizkus sodišče opravi v drugi fazi ob vročitvi (pravočasnega, sicer popolnega in dovoljenega) predloga za obnovo nasprotni stranki in po neposrednem preizkusu obstoja in pomena zatrjevanih novih dejstev in dokazov na naroku v smislu določb drugega in tretjega odstavka 298. člena ter 399. člena ZPP.
zavrženje tožbe - zamudna sodba - res iudicata - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilno vročanje - smrt stranke - prekinitev postopka - potrdilo o izvršljivosti - neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Zmotna je ugotovitev, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno.
Zaradi napak v predhodnem postopku, sodba ni mogla postati pravnomočna. S smrtjo stranke pred izdajo sodbe je prišlo do prekinitve postopka in bi moralo sodišče v predhodni zadevi v postopek pritegniti njene dediče. Ker sodba umrli toženki v prej navedeni zadevi ni mogla biti pravilno vročena, je neutemeljeno tudi na njej dano potrdilo o izvršljivosti in pravnomočnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00005757
KZ-1 člen 75, 75/2, 228, 228/1. ZKP člen 372, 372-5, 374, 374/2, 503, 503/2. ZOPOKD člen 4, 4-3, 6, 6/1, 25, 25-9.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - kaznivo dejanje poslovne goljufije - odgovornost pravne osebe - stečajni postopek nad pravno osebo - kršitev kazenskega zakona - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu - odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - način odvzema premoženjske koristi - rok za izpolnitev obveznosti - paricijski rok - podaljšanje roka za plačilo - obročno odplačilo - sprememba sodbe
Obtožena pravna oseba, ki je v stečaju, je lahko spoznana za odgovorno za storitev kaznivega dejanja, vendar se ji kazenska sankcija ne sme izreči. Zato je pritožbeno sodišče kršitev kazenskega zakona odpravilo s spremembo odločbe o kazenski sankciji na način, da se obtoženi pravni osebi pogojna obsodba ne izreče.
Podaljšanje splošnega 15-dnevnega paricijskega roka za plačilo protipravne premoženjske koristi je mogoče le v upravičenih primerih, ko sodišče na utemeljen predlog upravičenca dovoli obročno odplačevanje, ki ne sme biti daljše od dveh let.
odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - nepravnomočen sklep o izvršbi - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
Sodišče prve stopnje je zavzelo nepravilno razlago določila tretjega odstavka 34. člena ZIZ, ki zanemari argument koherence, saj ne upošteva osrednje vloge sklepa o izvršbi in vezanosti nadaljnjih procesnih dejanj na njegovo učinkovanje (47. člen ZIZ). Sodišče prve stopnje sicer lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti, vendar ne sme odločiti o ugovoru zoper sklep o nadaljevanju z novim izvršilnim sredstvom, preden ne postane pravnomočna odločitev iz sklepa o izvršbi.
V fazi izvršbe bo na spoštovanje načela sorazmernosti in v tej zvezi stopnjevitost posega v dolžnikovo premoženje pazilo tudi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti. Najprej bo sledilo možnosti poplačila upnikove terjatve iz morebitnih drugih milejših izvršilnih sredstev. Prodajo nepremičnin pa bo izvedlo le kot zadnjo in skrajno možnost, ko poplačilo iz drugih izvršilnih sredstev v razumnem roku ne bi bilo uspešno.
izvedenec - predlog za izločitev izvedenca - I. kategorija invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Samo dejstvo, da je sodni izvedenec zdravnik, družbenik in prokurist družbe in da dela v isti zdravstveni ustanovi, kjer se tožnik že več let zdravi, ne predstavlja takšne okoliščine, ki bi vzbudila dvom v pristranskost sodnega izvedenca. Ne gre namreč za takšne okoliščine, iz katerih bi izhajalo izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje o zadevi ali celo pristranski odnos do stranke. Tožnik to tudi ne zatrjuje in tudi pripomb na mnenje, da ne bi bilo pravilno izdelano, ni podal. Ob neizkazanih in neutemeljenih razlogih za izločitev sodnega izvedenca, je sodišče prve stopnje imelo podlago za zavrnitev tožnikovega predloga.
Glede na povsem drugačni mnenji izvedencev bo sodišče prve stopnje glede na definicijo poškodbe pri delu (63. člen ZPIZ-1) in definicijo invalidnosti (63. člen ZPIZ-2) moralo razčistiti, ali je sporna poškodba v neposredni vzročni zvezi z invalidnostjo. Torej ali je šlo za takšno poškodbo, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega ali fizikalnega učinka oziroma za poškodbo, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma.