CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00006538
ZJU člen 123, 123/1, 123/1-1, 130, 130/2.. ZPP člen 72, 72/2, 72/6, 73, 73/1.. ZJU-B člen 85.
disciplinska odgovornost delavca - izločitev
Tožnik je zoper sklep disciplinske komisije vložil pritožbo, o kateri je s sklepom odločila Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja in odločitev disciplinske komisije potrdila. Tožnik izpodbija le sklep disciplinske komisije, ne pa tudi sklepa drugostopenjskega organa. Sodišče prve stopnje bi moralo v okviru materialno procesnega vodstva poskrbeti, da bi lahko izdalo pravilno odločbo, saj je potrebno obravnavati oba sklepa o disciplinski odgovornosti skupaj in ne le sklep organa prve stopnje.
Tožnik je zahteval izločitev posnetka, ker je ta dokaz nezakonit, in ker so podatki na tem posnetku, povezani z ostalimi dokazi, vpeti v celoten kontekst očitka disciplinske kršitve. Zahteval je tudi izločitev članov disciplinske komisije, ki so se s tem dokazom seznanili. Iz tožbenih navedb izhaja, da je tožnik zahtevo za izločitev celotne disciplinske komisije podal zato, ker je dvomil v njeno nepristranskost, ker ni bila seznanjena s pravnimi pravili, sodno prakso in literaturo. V postopku izločitve se na podlagi 2. odstavka 130. člena ZJU, ki se skladno z določbo 85. člena ZJU-B še vedno uporablja, uporabljajo določbe tretjega poglavja ZPP in sicer v obravnavani zadevi, določbe 72. člena ZPP. Ker na podlagi 2. odstavka tega člena lahko stranka zahteva le poimensko izločitev določenega sodnika ali sodnika porotnika, lahko zahteva le poimensko izločitev posameznega člana disciplinske komisije. V zahtevi za izločitev mora navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. Iz sklepa Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII R 8/2017 z dne 21. 3. 2017 izhaja, da lahko stranka zahteva le izločitev posameznega sodnika, ker niti 72. niti kateri drug člen ZPP, ki urejajo izločitev, ne omogočajo izločitve sodišča kot celote. Tako tožnikova zahteva ni popolna in jo je potrebno zavreči (6. odstavek 72. člen ZPP).
prodajna pogodba - stvarna napaka - znižanje kupnine - oblikovalni zahtevek - grajanje napak - dokazi in dokazovanje - dejansko stanje - izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da so bili v sodni praksi pri uveljavljanju jamčevalnih zahtevkov za znižanje kupnine večinoma dopuščeni denarni zahtevki, ne da bi bila njihova utemeljenost pogojevana s predhodno postavljenim oblikovalnim zahtevkom. Tako je veljalo tudi v času vložitve obravnavane tožbe, pa tudi še tekom trajanja tega postopka. Tudi pravna teorija o tem ni zavzela enotnih stališč. V takšnem položaju, ko je bila sodna praksa neenotna, stranka pa bi bila zaradi naknadne spremembe sodne prakse prikrajšana za sodno varstvo, je treba dopustiti odločanje o zahtevku.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - sklep o stroških postopka - uspeh pravdnih strank
Pritožnik utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje svojega zaključka o višini tožničinega uspeha v pravdi ne le da ni ustrezno obrazložilo, ampak da ga je očitno tudi sicer ugotovilo napačno. Ta namreč z ozirom na višino vtoževanega zahtevka za plačilo glavnice (222,05 EUR) in višino zahtevka, s katerim je tožnica dejansko uspela (36,95 EUR3), ne znaša 83% (kot to ugotavlja sodišče prve stopnje), ampak 16,64% (kot to pravilno navaja pritožnik).
KZ-1 člen 46, 46/1, 49, 49/2, 122, 122/1, 191, 191/1. ZKP člen 372, 372-5.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - odločba o kazenski sankciji - kršitev kazenskega zakona - določena kazen - priznanje krivde - omilitev kazni - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu - splošni zakonski minimum zaporne kazni
Z določitvijo kazni 15 dni zapora je sodišče prve stopnje prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, in s tem zagrešilo kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP. KZ-1 v prvem odstavku 46. člena določa splošni minimum zaporne kazni, ki ne sme biti krajša od enega meseca, za določitev krajše kazni pa v materialnem zakonu ni podlage, niti v primeru priznanja krivde niti pri obstoju drugih okoliščin, ki sicer utemeljujejo milejše kaznovanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00010267
URS člen 28, 28/1. KZ-1 člen 234a, 234a/1. ZKP člen 372, 372/1, 372/1-1, 383, 383/1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - o dvomu v korist obdolženca - konkretizacija pritožbenih očitkov - uradni pritožbeni preizkus - kršitev kazenskega zakona - ali je dejanje kaznivo dejanje - preslepitev - načelo zakonitosti - izvršitveno dejanje
V obravnavanem primeru je v opisu dejanja navedeno, da je obdolženec pri sklenitvi posla preslepil drugega s prikazovanjem okoliščine, da bo naročeno blago plačal v roku ter mu kot garancijo za plačilo izročil dva čeka, svoje obveznosti pa ni izpolnil, ker ni poravnal izstavljenih računov, zaradi česar je oškodovancu nastala premoženjska škoda. Tak opis ne vsebuje zakonskih znakov obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, saj iz njega ni mogoče jasno in nedvoumno razbrati, da so bile obdolženčeve izjave in obljube ter garancija prazne in neresnične (lažne). Če bi sprejeli stališče, da tak opis dejanja, kot ga imamo v predmetni zadevi, vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 234.a člena KZ, bi to pomenilo, da lahko že vsaka sklenjena, a kasneje neizpolnjena pogodba predstavlja uresničitev biti inkriminacije kaznivega dejanja po prvem odstavku 234.a člena KZ. S tem bi prišlo do nedopustnega širjenja polja kaznivosti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006657
OZ člen 150, 150/3, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost
Glede na to, da se je nezgoda zgodila pri razporejanju blaga na samem kamionu, in da je tožnik to delo opravljal na običajen način (kot direktor in voznik B.B.), pri čemer se je s paletarjem prevažalo po kesonu tovornjaka palete s težo 360 kg in dvignjeno od tal, je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da je šlo za delo s povečano nevarnostjo, za katero odgovarja toženka ne glede na krivdo (objektivna odgovornost).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006905
ZPP člen 319.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - kronična zastrupitev s svincem - nepremoženjska škoda - poklicna bolezen - denarna renta - zmanjšanje osebnega dohodka - vezanost na pravnomočno sodbo - res iudicata
Tožeča stranka je zoper toženo stranko že uveljavljala plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki ji je nastala zaradi zastrupitve s svincem in dela pri toženi stranki. Individualni delovni spor je tekel pred Delovnim sodiščem v Celju. Tožbenemu zahtevku je bilo delno ugodeno. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je v obravnavanem sporu, v katerem odloča o plačilu denarne rente zaradi zmanjšanja dohodka zaradi poklicne bolezni, na podlagi drugega odstavka 319. člena ZPP vezano na citirano pravnomočno sodbo Delovnega sodišča v Celju. Rentni zahtevek ni bil predmet spora v pravnomočno zaključeni zadevi, zato (pravnomočna) odločitev o odškodnini za negmotno škodo ne preprečuje nove tožbe, s katero bi se uveljavljal drug zahtevek iz istega razmerja oziroma celo iz istega škodnega dogodka, torej zaradi zastrupitve s svincem. Glede na to, da ne gre za t. i. res iudicata, bi moralo sodišče prve stopnje v tem sporu ugotoviti vse elemente civilnega odškodninskega delikta, ki bi utemeljevali mesečno denarno rento, ne pa se na splošno sklicevati na ugotovitve in stališča, zavzeta v pravnomočno končanem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL00005648
OZ člen 131, 190, 190/1, 432, 629, 631, 649, 1036, 1036/1, 1037, 1037/1, 1037/2, 1045, 1045/2. ZDDV-1 člen 2. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 66.
gradbena pogodba - naročnik in izvajalec - gradbeni podizvajalec - direktna tožba podizvajalca zoper naročnika - neupravičena pridobitev - odškodninska odgovornost naročnika - pristop k dolgu - asignacija - predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja - stečaj glavnega izvajalca
V skladu s sodno prakso se tudi v primerih, kakršen je obravnavani, ko zatrjevano prikrajšanje tožeče stranke in obogatitev tožene stranke izvira iz tristranega pogodbenega okvira glavne gradbene pogodbe in podizvajalske pogodbe, šteje, da ni izpolnjen pogoj odsotnosti pravnega temelja. Podizvajalska pogodba med tožečo stranko in izvajalcem še vedno velja, zato ima tožeča stranka na njeni podlagi terjatev do izvajalca, ki ji je bila v stečajnem postopku tudi priznana. Zgolj okoliščina, da izvajalec terjatve ni plačal, tega ne spremeni. Pravni temelj tako obstaja, zato pogoji, ki jih predpisuje prvi odstavek 190. člena OZ, niso izpolnjeni in je tožbeni zahtevek na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi neutemeljen.
631. člen OZ predstavlja izjemo od načela relativnosti pogodbenih razmerij, zato je treba določbo tolmačiti restriktivno. Položaj naročnika se zaradi vključitve podizvajalcev v skladu s 629. členom OZ, ki dovoljuje izvajalcu, da posel zaupa tretjemu (podizvajalcu), ne sme poslabšati. Z odvzemom pravic toženi stranki iz naslova zadržanih sredstev, pri čemer utemeljenosti zadržanja tožeča stranka niti ne izpodbija, pa bi tožena stranka prišla ravno v tak položaj.
ZPP člen 155.. - tarifna številka 18, 19, 39, 39/1.
umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - konferenca s stranko
Pritožba utemeljeno opozarja na napačno odločitev o priznanju stroškov za konferenco s stranko in pregled dokumentacije v višini 200 točk, ki so vključeni v nagrado za sestavo odgovora na tožbo po tar. št. 19 v zvezi s tar. št. 18. Tožena stranka je te stroške priglasila v nasprotju z OT, to je z določbo tar. št. 39/1, po kateri je odvetnik upravičen do nagrade za konferenco s stranko in pregled dokumentacije le, če gre za samostojno storitev in ti stroški niso zajeti v drugih tarifnih številkah.
ZSVarPre člen 27, 27/1.. ZSVarPre-C člen 36, 36/6.
denarna socialna pomoč - premoženje - izključitveni razlog - odplačno razpolaganje - stanovanje - dejanska posest
Ne glede na to, da je tožnikova hči v zemljiški knjigi od 14. 5. 2015 vknjižena kot lastnica spornega stanovanja, in da ta nepremičnina presega vrednost 13.780,00 EUR, je sodišče prve stopnje, ker je ugotovilo, da tožnikova hči dejanske posesti na stanovanju v obdobju od 17. 9. 2015 do 9. 3. 2016 ni imela, pravilno zaključilo, da v tem obdobju ni imela možnosti razpolaganja s stanovanjem in ga ni mogla oddajati v najem, da bi si z njim zagotovila lastna sredstva oziroma sredstva, ki bi se upoštevala pri dodelitvi denarne socialne pomoči. V obdobju od 17. 9. 2015 do 9. 3. 2016 je bilo tudi po prepričanju pritožbenega sodišča stanovanje v lasti tožnikove hčere C.C., neutemeljeno upoštevano kot premoženje pri dodelitvi denarne socialne pomoči.
ZPIZ-2 člen 202, 202/2, 202/11, 202/12, 206.. ZPIZ-2B člen 19.
pokojninska doba - zavarovalna doba - dokup pokojninske dobe - pokojnina
Tožnik je vložil zahtevo za dokup pokojninske dobe. Dokup je uveljavljal na podlagi 11. odstavka 202. člena ZPIZ-2, in sicer s prenosom odkupne vrednosti iz 206. člena ZPIZ-2, torej po določbi 12. odstavka 202. člena ZPIZ-2 oziroma, podredno iz lastnih sredstev. Iz 11. odstavka 202. člena ZPIZ-2 ne izhaja, da bi moral tožnik uveljaviti pravico do poklicne pokojnine. Res je določeno, da se lahko dokupi pokojninska doba le za razliko med pridobljeno dodano dobo iz drugega odstavka 202. člena in obdobjem prejemanja poklicne pokojnine, vendar pa se omenjena določba očitno nanaša zgolj na prejemnike poklicne pokojnine. Ker ni bil prejemnik poklicne pokojnine in tudi ni bil dolžan uveljaviti poklicno pokojnino, pa ima tudi v tem primeru pravico do dokupa pokojninske dobe. Tožnik je izjavil, kdaj mu bo prenehalo obvezno zavarovanje, in kdaj bo uveljavil pravico do pokojnine po splošnih predpisih. Glede na to, da je dodana doba ugotovljiva, tožnik izpolnjuje pogoje, določene v 11. odstavku 202. člena ZPIZ-2, za dokup pokojninske dobe.
odgovornost lastnika vozila - dokazno breme - domneva nedolžnosti
Ker je sodišče prve stopnje zaključke, s katerimi je zavrnilo verodostojnost zagovora in izpovedb zaslišanih prič, oprlo na razloge, ki so v nasprotju z ustavnopravnimi jamstvi (in jih je zato potrebno odmisliti), ugotovilo pa je, da so priče potrdile obdolženčev zagovor glede okvirnega časa, ko naj bi odšli od doma in časa, ko naj bi se vrnili, ta čas pa vključuje čas, ko naj bi obdolženec vozil motorno kolo in storil obravnavani prekršek, je na dlani pravilen ustavoskladen zaključek, da je obdolženec izkazal razumen dvom glede dejstva, da ni bil voznik motornega kolesa, kot se mu očita.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje
Prvostopenjsko sodišče pravilno navaja, da se nastale napake tako glede postopka, kakor glede materialnega prava, odpravijo v postopku s pravnimi sredstvi in same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja. Da je podana odškodninska odgovornost toženih strank (zavoda in države) mora biti ravnanje pri njej zaposlenih delavcev takšno, da iz njih izhaja namera izigranja z zakonom določene pravice na način, ki hkrati kaže na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava, to je, da mora biti ravnanje samovoljno oziroma arbitrarno. Povedano drugače, ravnanje delavcev prvo in drugotožene stranke bi v danem primeru moralo biti takšno, da bi brez razlogov odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti, in sicer do te mere, da bi bilo njihovo ravnanje lahko šteto za protipravno.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00007208
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 153, 153/2, 153, 153/3, 179, 182.
orožje - usposabljanje policistov - nepričakovano ravnanje oškodovanca - delna oprostitev odgovornosti objektivno odgovorne osebe - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila šok bomba kot specialno eksplozivno orožje, ki ima v primerjavi z bojno bombo krajši čas od aktivacije do eksplozije, nevarna stvar in da je sodelovanje tožnika v vaji usposabljanja policistov specialne enote, v kateri so se uporabljale te bombe, v ugotovljenih okoliščinah, šteti za dejavnost, iz katere je izvirala večja škodna nevarnost za okolico, torej za nevarno dejavnost.
V rizično sfero objektivno odgovornega sodijo tudi nepremišljena, neprevidna in celo nerazumna ravnanja oškodovancev, skratka ravnanja, ki bi se jim v življenju razumen človek izognil zato, da se ne bi po nepotrebnem izpostavljal nevarnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ravnanje tožnika za toženo stranko ni bilo nepričakovano, saj bi se tožena stranka nastopu škodnega dogodka lahko izognila, če bi dosledno upoštevala pravila ravnanja s šok bombami (varovalka upognjena, potezni obroček pa zataknjen v ohišje) in če bi jih E.E. hranil pri sebi in jih ne bi odložil na terensko vozilo, oziroma bi jih imel ves čas pod neposrednim nadzorom.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00005519
ZZZDR člen 113, 113/4. ZIZ člen 272.
izvrševanje roditeljske pravice - spor o izvrševanju roditeljske pravice - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - otrokova korist - šolanje - nadomestitev soglasja starša - regulacijska začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe
Iz določbe 113. člena ZZZDR izhaja, da sodišče v nepravdnem postopku nadomesti sporazum staršev o vprašanjih izvrševanja roditeljske pravice, če ga ne moreta doseči sama in če gre za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj. Ali gre za takšno vprašanje, je odvisno od okoliščin konkretnega primera. Pri odločanju o predlagateljevi začasni odredbi v tem postopku je bilo poudarjeno, da so v konkretnem primeru podane specifične okoliščine zaradi visokega konfliktnega odnosa med staršema, ki je povezan tudi s tem, da živita v različnih krajih ter zlasti dejstva, da mati ne sprejema pravnomočne odločitve sodišča, s katero je sodišče prve stopnje otroke dodelilo v vzgojo in varstvo predlagatelju ter da je bilo ugotovljeno, da otroci nekaj časa celo niso hodili v nobeno šolo, čeprav so vsi trije šoloobvezni. Ob takšnih okoliščinah je prešolanje otrok vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj, zato je ob nesporazumu staršev potrebno ukrepanje sodišča.
ZKP-UPB8 člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 502, 502/2, 502/4.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - bistvene kršitve določb kazenskega postopa - sorazmernost ukrepa - podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi
Čeprav se pritožbeno sodišče v splošnem strinja s pritožnikom, da pravnomočnost predhodnih sodnih odločb, kot procesno dejstvo, sodišča vsakokratnega vsebinskega preizkusa pogojev za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi in posledično dolžnosti posredovanja razlogov o izidu preizkusa, ne odvezujejo, pa po presoji tega sodišča za navedeni preizkus zadostuje primerjava med že ugotovljenimi okoliščinami in morebitnimi novimi okoliščinami, ki bi v povezavi s prvimi ali same zase zahtevale drugačno ali različno oceno od dotedanjih. Ko teh okoliščin ni, ponavljanje že ugotovljenih okoliščin v novi sodni odločbi, še zlasti, ko so bile v predhodnih sodnih odločbah temeljito ocenjene, ne deluje pristno, ozko procesno pa je zaradi predhodne seznanjenosti strank odvečno.
Vsi zakonsko določeni roki za podaljšanje začasnega zavarovanja se nanašajo na posamezno fazo kazenskega postopka ter da so lahko prekoračeni le tedaj, ko jih je ta faza po trajanju presegla.
Če je pritožnik z navedbami o odsotni protipravnosti obdolženčevega ravnanja, kot znaka kaznivega dejanja, imel v mislih kršitev iz 1. točke tega člena, je opozoriti, da pri nobenem izmed obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, protipravnost ravnanja ni njihov zakonski znak, kot element posameznega kaznivega dejanja pa je predmet presoje po predhodni dokazanosti ravnanja in po ugotovljenih okoliščinah/razlogih, ki protipravnost takšnega ravnanja izključujejo.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - pravica do obrambe
Pritožbeno sodišče ne more preveriti, kateri dokazi so bili predlagani in seveda tudi ne, kateri predlagani so bili zavrnjeni, ker iz sodbe to ne izhaja, pritožbeno sodišče pa tudi ne more preveriti ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. S tem je sodišče prve stopnje storilo v pritožbi zatrjevano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006507
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 45/3.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47, 47/3, 138.. OZ člen 131.
trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - napotitev na čakanje na delo doma
Označevanje tožnikovega delovnega mesta direktor prodaje kot Sales Manager (vodja prodaje) objektivno gledano samo po sebi ne more pomeniti nedopustnega ravnanja tožene stranke.
Institut začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (čakanja na delo doma) delodajalec lahko zakonito uporabi v primeru izpolnitve pogojev iz 138. člena ZDR-1. Ker predstavlja izključitev delavca iz delovnega okolja eno od možnih oblik trpinčenja na delovnem mestu, lahko delavec utemeljeno v odškodninskem sporu po tej pravi podlagi zatrjuje tudi neobstoj utemeljenih razlogov za napotitev na čakanje na delo doma. Zato bi sodišče prve stopnje v konkretnem sporu moralo presojati tožnikove očitke, ki se nanašajo na neutemeljeno napotitev na čakanje na delo doma
obnova postopka - zavrženje predloga - rok za vložitev predloga
Vsebinski preizkus, ali bi zatrjevana nova dejstva in novi dokazi v zvezi z njimi lahko privedli do izdaje za stranko ugodnejše odločbe, če bi bila ta dejstva in dokazi znani že v prvem postopku, torej preizkus novih dejstev in dokazov z vidika 10. točke 394. člena ZPP, ni predmet predhodnega formalnega preizkusa predloga za obnovo. Ta preizkus sodišče opravi v drugi fazi ob vročitvi (pravočasnega, sicer popolnega in dovoljenega) predloga za obnovo nasprotni stranki in po neposrednem preizkusu obstoja in pomena zatrjevanih novih dejstev in dokazov na naroku v smislu določb drugega in tretjega odstavka 298. člena ter 399. člena ZPP.
zavrženje tožbe - zamudna sodba - res iudicata - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilno vročanje - smrt stranke - prekinitev postopka - potrdilo o izvršljivosti - neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Zmotna je ugotovitev, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno.
Zaradi napak v predhodnem postopku, sodba ni mogla postati pravnomočna. S smrtjo stranke pred izdajo sodbe je prišlo do prekinitve postopka in bi moralo sodišče v predhodni zadevi v postopek pritegniti njene dediče. Ker sodba umrli toženki v prej navedeni zadevi ni mogla biti pravilno vročena, je neutemeljeno tudi na njej dano potrdilo o izvršljivosti in pravnomočnosti.