Sodišče prve stopnje namreč v razlogih napadene sodbe po oceni pritožbenega sodišča ni ustrezno obrazložilo v izreku sodbe očitanega sostorilstva obdolžencev oziroma njunega predhodnega dogovora za storitev očitanega jima kaznivega dejanja. Prepis očitka o sostorilstvu obdolžencev iz izreka napadene sodbe, je po oceni pritožbenega sodišča premalo, saj gre za odločilno dejstvo.
stroški stečajnega postopka - soglasje za plačilo stroškov - vrste stroškov stečajnega postopka - terjatve, nastale med stečajnemu postopku predhodnim postopkom prisilne poravnave
Prisilna poravnava za dolžnika ni nekaj enostavnega, povsem logično zato je, da si dolžnik pri tem poišče strokovno pomoč.
Upravitelj ni dolžnikova strokovna pomoč, njegove naloge so drugje - dolžnika mora nadzorovati in pri tem skrbeti predvsem za interese upnikov.
Iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP izhaja, da ne gre le za stroške, ki so nastali do začetka postopka prisilne poravnave, temveč se kot terjatev pred drugimi prednostnimi terjatvami plačujejo tudi stroški, ki so nastali med postopkom prisilne poravnave ravno zaradi tega postopka.
tatvina - čas storitve kaznivega dejanja - posredni ali indicijski dokazi
V konkretnem primeru se obdolžencu očita storitev kaznivega dejanja tatvine po določbi prvega odstavka člena 204 KZ-1, ki ga stori tisti, kdor vzame komu tujo premično stvar, da bi si jo protipravno prilastil. Iz navedenega sledi, da sam čas storitve obravnavanega kaznivega dejanja ni pravno relevantna okoliščina, ki bi se nanašala na zakonski znak tega kaznivega dejanja, temveč je čas storitve kaznivega dejanja pomemben iz drugih razlogov (zastaranje, nevarnost ponovnega sojenja za isto stvar ?), česar pa obramba v postopku pred prvostopnim sodiščem ni problematizirala. Ob ugotovitvi, da sta oškodovanka in obdolženec vrečko z denarjem skupaj spravila v rezervno gumo prtljažnika prav na pobudo obdolženca, kjer naj bi po navedbah oškodovanke in ugotovitvah prvega sodišča ostala do konca meseca novembra 2014 in da sta se obdolženec in oškodovanka sestajala pretežno na območju C., od koder sta se po tistem, ko sta skupaj skrila denar v rezervno gumo prtljažnika, nato ob srečanjih vozila na izlete pretežno z oškodovankinim vozilom, ki ga je ob takih srečanjih vedno vozil obdolženec in da si je njeno vozilo v tem času enkrat zaradi zatrjevanega gumi defekta tudi izposodil za krajši čas prav na območju C. (na parkirišču ...), je po oceni pritožbenega sodišča tak sodbeni izrek, kar zadeva kraj storitve kaznivega dejanja dovolj konkretiziran do te mere, da je kaznivo dejanje kot historični dogodek tudi ustrezno identificiran v času in prostoru, posamezne okoliščine v tej zvezi pa zadostno pojasnjene v obrazložitvi. Opis kaznivega dejanja, kot izhaja iz sodbenega izreka obrambi ne daje nobene podlage za očitek kršitve kazenskega zakona, ker iz opisa zadostno izhaja, da je obdolženec vzel tujo premično stvar in si jo protipravno prilastil v navedenem času in na opisani lokaciji tako, da je iz prtljažnika njenega vozila vzel gotovino v znesku najmanj 30.000,00 EUR. Po oceni pritožbenega sodišča ni bistvena ugotovitev o tem, ali je ta denar bil iz oškodovankinega vozila jeman postopno, kar pritožba izpostavlja ali pa z enkratnim dejanjem, po oceni pritožbenega sodišča je bistveno le, da ji je bil odtujen najkasneje do meseca novembra 2014 v znesku, ki izhaja iz sodbenega izreka. Zato je po oceni pritožbenega sodišča takšen očitek o kršitvi zakona neutemeljen. Po povedanem torej tudi po oceni pritožbenega sodišča prvostopno sodišče z gotovostjo zaključuje, da niz posrednih dokazov - indicev, ki jih je ugotovilo prvostopno sodišče v obravnavanem postopku in do katerih se je dokazno tudi opredelilo pomeni med seboj trdno in logično povezano celoto, na podlagi katere je mogoče z gotovostjo sklepati, da je v obravnavanem primeru obdolženec tisti, ki je storil očitano kaznivo dejanje, torej, da je iz oškodovankinega prtljažnika na podlagi predhodno ugotovljenega poudarjenega zaupanja oškodovanke v obdolženca, ta denar tudi vzel na način in v času, kot izhaja iz izpodbijane sodbe.
stroški postopka - umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - izpolnitev tožbenega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - kršitev pravice do izjave - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekinitev pravdnega postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - odločba, izdana med prekinitvijo postopka - izdaja sklepa o nadaljevanju postopka - priznana terjatev v stečajnem postopku
Izpodbijani sklep je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz obrazložitve namreč ne izhaja, kaj naj bi sploh bila vtoževana terjatev, zato ni mogoče preizkusiti, ali je v konkretnem primeru res prišlo do umika tožbe, ker bi bil zahtevek tožeče stranke izpolnjen (kar je pravno odločilno glede na besedilo 158. člena ZPP).
SPZ člen 10.. ZRPPN člen 1, 2, 16, 20, 23, 23/1, 50, 51.
odločba o razlastitvi - sporazum o odškodnini - dobrovernost kupca - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo
Predmetna pogodba, ki nadomešča sodno odločbo, ima konstitutiven učinek, zato za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini ni potreben vpis v zemljiško knjigo.
To pa pomeni, da je M. d.d. odsvojil nepremičnino toženi stranki oziroma pravnemu predniku tožene stranke, ki je na podlagi podatkov v zemljiški knjigi mislil, da je M. d.d. pravi lastnik sporne nepremičnine. Tožena stranka oziroma njen pravni prednik pa je kot dobroveren kupec sporne nepremičnine varovan na podlagi zaupanja v zemljiško knjigo in je tako na sporni nepremičnini pridobil lastninsko pravico ne glede na dejstvo, da je pred tem na navedeni nepremičnini na že naveden originaren način pridobila lastninsko pravico tožeča stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00005791
ZIZ člen 42, 52, 71, 71/1.. URS člen 35.. ZN člen 4.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - notarski zapis kot izvršilni naslov - tožba na ugotovitev ničnosti - pogoji za odlog izvršbe - učinkovitost sodnega varstva v primeru uspeha v sporu - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - tehtanje pravic v koliziji - ustavna pravica do zasebnosti in osebnostnih pravic
Sodišče prve stopnje je zakonske razloge za odlog izvršbe na predlog prve dolžnice razlagalo preozko, ko je zatrjevano škodo na zdravju dolžnice zaradi izgube doma in izselitve iz njene hiše (realizacije obravnavane izvršbe) opredelilo kot pravno nepriznano škodo. Stališče sodišča prve stopnje, da je vsakršna škoda, ki je posledica realizacije izvršbe, nepriznana, pretirano omejuje dolžnika, da učinkovito zavaruje svoj položaj. Togo vztrajanje na navedenem stališču pomeni, da se da praktično absolutna prednost upniku pri prisilni izpolnitvi njegove terjatve, ne da bi se opravilo tehtanje nasprotujočih si interesov upnika in dolžnika, kar je pravzaprav bistvena vsebina zakonskega besedila prvega odstavka 71. člena ZIZ. Če izhajamo iz zakonskega besedila, je odlog vedno vezan na škodo, ki je posledica realizacije izvršbe, besedilo pa sodišču zapoveduje tehtanje, ki se nanaša na intenzivnost oškodovanja upnika in dolžnika.
Presoja sodišča mora biti pri izvršbi, ki ima za posledico izgubo doma, še posebej previdna.
Če ni zagotovljena učinkovita možnost odloga izvršbe niti v primeru, ko je verjetno, da bo prišlo do prisilne izvršitve nične obveznosti, zajete v notarskem zapisu, dopuščamo, da se ob uporabi državne prisile načenja same temelje pravne ureditve.
ZZZDR člen 51, 59, 84, 84/1, 84/2. ZPP člen 348, 348/5, 355.
skupno premoženje - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - posebno premoženje zakonca - deleži zakoncev na skupnem premoženju - realna subrogacija - podjetniško premoženje - vračanje daril med zakoncema - pritožbena obravnava
Načelo realne subrogacije velja tudi za posebno premoženje: premoženje oz. pravice, ki so bile pridobljene z zamenjavo ali z izkupičkom za prodano stvar iz posebnega premoženja enega od zakoncev, je prav tako njegovo posebno premoženje, če ni vloženo v skupno premoženje.
Ne glede na to, da je tožnik očitno in nesporno izredno premožen, ocena, da polovica nepremičnin, kupljenih za protivrednost 413.000,00 EUR, ni neobičajno ali tudi ne nesorazmerno darilo, prima facie ni pravilna.
pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - zakonski pobot - vsebina sodbenega izreka pri pobotu - zavrnitev tožbenega zahtevka - odločitev o stroških
Učinek zakonskega pobotanja je, da sta tožbena terjatev in pobotna terjatev z dnem začetka stečajnega postopka ugasnili, zato sodišče ne ugotovi obstoja obeh terjatev temveč tožbeni zahtevek zavrne, ker tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Upravitelju sta bila nasprotna terjatev in ugovor zaradi pobota notificirana v tem postopku, pri tožbenem zahtevku je vztrajal kljub zakonskemu pobotu, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna tudi v stroškovnem delu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005891
KZ-1 člen 47, 47/5, 87, 87/1. ZKP člen 129a,129a/6.
način izvršitve denarne kazni - izvršitev odločb - sprememba denarne kazni v kazen zapora - obročno plačilo denarne kazni - rok za plačilo denarne kazni
Obsojeni denarne kazni ni plačal, v izvršbi pa se ni dala niti prisilno izterjati, kot je to obrazloženo v točki 3 napadene sodbe. V takem položaju je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se izvrši tako, da se določi 25 dni zapora ter svojo odločitev oprlo na odločbo prvega odstavka 87. člena KZ-1.
taksna obveznost - nastanek taksne obveznosti - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse
Ker sta upnika vložila dva ločena predloga za izvršbo, je obveznost plačila sodne takse nastala za vsak predlog za izvršbo posebej. Dejstvo, da naj bi bila predloga za izvršbo po vsebini v celoti identična, ne vpliva na dejstvo, da sta bila vendarle vložena dva predloga za izvršbo (v elektronski in v fizični obliki), prav tako njuna morebitna identičnost ni pomembna za vprašanje nastanka taksne obveznosti. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, bo identičnost vloženih predlogov za izvršbo mogoče presojati šele po plačilu sodne takse za predlog za izvršbo v tem postopku.
vračilo takse - umik tožbe - primarni in podrejeni zahtevek - umik dela zahtevka
Ker je primer umika tožbe zakonodajalec posebej uredil v tarifni številki 1112 ZST-1, in sicer tako, da je določil mejnik, do katerega je v primeru umika tožbe tožeča stranka upravičena do znižanja takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, se drugi odstavek 36. člena ZST-1 uporablja le za primer, ko je sodišče ugodilo primarno postavljenemu zahtevku in do odločanja o podrejenem ne pride.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - relativna bistvena kršitev določb postopka - nekonkretiziran pritožbeni očitek - dejansko stanje sodbe
Pritožbeni očitki, ki se tičejo pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, v sporu majhne vrednosti zaradi omejenosti pritožbenih razlogov ne morejo biti predmet presoje v pritožbenem postopku.
oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - kreditne obveznosti
Zaradi prostovoljno prevzetih kreditnih obveznosti sodišče prosilca ne more v celoti oprostiti plačila sodne takse. Upošteva pa jih lahko v okviru predloga za obročno plačilo ali za odlog plačila sodne takse.
mediji - objava popravka - pravica do popravka - pravica do izjave - novinarsko poročanje - interes javnosti
Neutemeljeno je oporekanje pravilnosti stališču, da za obstoj pravice do popravka ni pomembno, ali je vsebina spornega obvestila z novinarskega vidika nekorektna ali neresnična. Stališče sodbe temelji na utrjenih stališčih sodne prakse o vsebini pravice do popravka, ki ni v ugotavljanju resničnosti navedb bodisi v obvestilu bodisi v popravku v smislu njihove skladnosti z dejanskim, ampak v zagotovitvi izjave tistega, ki je s sporno objavo prizadet. O resničnosti naj potem sodijo bralci oziroma poslušalci.
izpodbijanje pravdnih dejanj v stečaju - leasing - odkupna pravica
Iz trditev tožeče stranke, da je bila s sklenitvijo Sporazuma razvezana med prvotoženo stranko in drugo toženo stranko oz. stečajnim dolžnikom kot leasingojemalcem sklenjena leasing pogodba, po kateri je druga tožena stranka plačala le del leasing obrokov, kar pomeni, da leasing pogodba še ni bila (v celoti) realizirana in drugotožena stranka še ni uresničila odkupne pravice za predmet leasinga, le-ta ni mogel predstavljati premoženja drugotožene stranke in je le-ta kot je pravilno razložilo sodišče prve stopnje, imela tega zgolj v uporabi in zanj plačevala leasingodajalcu uporabnino. Plačani leasing obroki v znesku 187.965,51 EUR zato, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, lahko predstavljajo le znesek uporabnine oziroma odmene za uporabo oz. koriščenje predmeta leasinga, ki jo je leasingojemalec moral po sklenjeni leasing pogodbi plačevati leasingodajalcu. S plačilom te svoje pogodbene obveznosti iz naslova sklenjene leasing pogodbe druga tožena stranka ni pridobila kakšnega premoženja, zato o kakšnem neodplačnem prenosu tega na kupca nepremičnine, ki je bila predmet leasinga po pogodbi sklenjeni med prvotoženo stranko in drugotoženo stranko v zvezi s sklenjenim Sporazumom o razvezi te leasing pogodbe in nato prodajo nepremičnine tretjemu, torej tretje toženi stranki, ni mogoče govoriti.
Pogoji iz drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP za uporabo 36 mesečnega obdobja izpodbojnosti tako niso podani, zato je upoštevati 12 mesečno obdobje izpodbojnosti.
Po 335. členu ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Nepodpisano pritožbo sodišče zavrže (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP), ne da bi jo poprej vrnilo vložniku v dopolnitev. Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Pritožnik je bil v izpodbijanem sklepu na navedeno tudi izrecno opozorjen.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Ob takem ravnanju nasprotna udeleženka v posledici duševne bolezni (nasprotna udeleženka ni sposobna poskrbeti za elementarne življenjske potrebe, izguba kratkoročnega spomina ima za posledico begavost) najmanj huje ogroža svoje zdravje, če ne že svoje življenje.
ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - rubež denarne terjatve - presoja obstoja denarne terjatve
Dolžnikovo opozorilo, da zarubljena terjatev ne obstaja, ni ugovor v smislu ZIZ, ker ne preprečuje izvršbe. Zarubiti je mogoče tudi sporno in neobstoječo terjatev. Ali takšna terjatev obstaja ali ne se bo razčistilo v morebitnem postopku po 111. členu ZIZ ali v poznejši pravdi, v kateri bo skušal upnik izterjati zarubljeno terjatev od domnevnega dolžnikovega dolžnika. Ugovor dolžnika je znak upniku kaj lahko pričakuje v nadaljevanju postopka.
ZIZ člen 273. ZGD-1 člen 590, 590/2, 590/3, 634, 634/2.
regulacijska začasna odredba - registrska zapora - namen zavarovanja z začasno odredbo - delitev dobička - potrebnost izdaje začasne odredbe
Zaradi vložene tožbe tožeče stranke za izpodbijanje sklepa skupščine poslovodstvo tožene stranke ne bo moglo priložiti izjave po prvi točki drugega odstavka 590. člena ZGD-1, kar pomeni, da bo praviloma prekinjen registrski postopek po tretjem odstavku 590. člena ZGD-1. To pa je v bistvenem enako kot je z začasno odredbo predlagano zadržanje izvrševanja sklepa oziroma prepoved izvršitve sklepa. Tožeča stranka je že z vložitvijo tožbe zaradi izpodbijanja oziroma ničnosti sklepa skupščine dosegla namen zavarovanja in tega z začasno odredbo ne more ponovno doseči. V registrskem postopku bo lahko zatrjevala okoliščine, zaradi katerih po njenem naj ne bi prevladoval interes za hitro odločitev o vpisu po četrtem odstavku 590. člena ZGD-1. Ne drži osrednji argument v pritožbi, da naj bi bi ji začasna odredba nudila močnejše, trdnejše in bolj zanesljivo pravno varstvo kot registrska zapora, ki naj bi bila šibkejše, manj stabilno pravno varstvo. Pravne posledice pri obeh institutih so enake.
odgovornost lastnika vozila - dokazno breme - domneva nedolžnosti
Ker je sodišče prve stopnje zaključke, s katerimi je zavrnilo verodostojnost zagovora in izpovedb zaslišanih prič, oprlo na razloge, ki so v nasprotju z ustavnopravnimi jamstvi (in jih je zato potrebno odmisliti), ugotovilo pa je, da so priče potrdile obdolženčev zagovor glede okvirnega časa, ko naj bi odšli od doma in časa, ko naj bi se vrnili, ta čas pa vključuje čas, ko naj bi obdolženec vozil motorno kolo in storil obravnavani prekršek, je na dlani pravilen ustavoskladen zaključek, da je obdolženec izkazal razumen dvom glede dejstva, da ni bil voznik motornega kolesa, kot se mu očita.