Nesporno je bilo ugotovljeno, da je drugatoženka v času odstopa od pogodbe zamujala z več kot dvema obrokoma po posojilni pogodbi. Pritožbeni poskusi interpretacije izjave, ki jo je predložila tožnica, ne morejo biti uspešni. Tožnica je ves čas postopka zatrjevala in tudi uspešno dokazala, da gre za odstop od kreditne pogodbe, tako je tudi naslovljena listina o odstopu, in da je pri tem ravnala v skladu z določili pogodbe. Dejstvo, da je tožnica v listini o odstopu z dne 26. 7. 2013 navedla, da z dnem 6. 8. 2013 odstopa od pogodbe, ne more vplivati na njen dejanski (ne)odstop, kot to poskušajo interpretirati pritožnice.
Za reprogram kredita je potrebno pogodbeno soglasje obeh pogodbenih strank, torej tudi tožnice, le ta pa je trdila, da svoje volje glede reprograma kredita ni podala. Tako so odveč pritožbene navedbe, da je bila za njene že obstoječe kreditne obveznosti (ustno) sklenjena pogodba, ki bi zapadle obveznosti spremenila. Pritožnice so to le pavšalno zatrjevale, brez da bi konkretno navedle, kakšen dogovor je drugatoženka sklenila s tožnico (npr. nova višina obroka, zapadlost itd.) in da bi s tem v zvezi ponudile dokaze.
predmet dedovanja - dedna pravica - višina dednega deleža - nujni delež - prikrajšanje nujnega dednega deleža - obračunska vrednost zapuščine - vračunanje daril - vračunanje daril v dedni delež - vračanje daril v zapuščino - zmanjšanje oporočnih razpolaganj - stroški za pogreb
Pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine za izračun nujnega dednega deleža se v skladu z določbo četrtega odstavka 28. člena ZD upoštevajo darila, ki so bila dana dedičem in concreto in ne dedičem in abstracto.
Upoštevati je potrebno tudi pravni položaj upnika. Šele ko je predmet izvršbe določen oz. dovolj določljiv in tretji v ugovoru verjetno izkaže pravico na predmetu, ki preprečuje izvršbo, lahko upnik preizkusi ugovor in se do njega opredeli. Lahko mu ne nasprotuje, torej z ugovorom soglaša, ali pa mu nasprotuje. Odvisno od izjave upnika bo sodišče prve stopnje v celoti ali delno razveljavilo sklep o izvršbi ter ustavilo izvršbo po prvem odstavku 65. člena ZIZ ali pa zavrnilo ugovor in bo tretji pridobil možnost vložiti tožbo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe v skladu s tretjim odstavkom 65. člena ZIZ. Če predmet ni dovolj določen ali določljiv, upnik ne more preizkusiti ugovora tretjega in se ne more do njega opredeliti. V tem primeru samo ugovorna navedba, da so vse premičnine na naslovu last tretje, ni bila dovolj.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00006483
SPZ člen 48. ZZZDR člen 51, 59. OZ člen 190.
obstoj zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje - pridobitev skupnega premoženja - originaren način pridobitve lastninske pravice - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca - vlaganje zakoncev v nepremičnino v času njune zakonske zveze - vlaganje v solastno nepremičnino - razpad zunajzakonske skupnosti - odpadla pravna podlaga - vrnitev vlaganj v nepremičnino - pravna podlaga - obogatitveno načelo
Ker je tožnica vlagala v nepremičnino izvenzakonskega partnerja in njegovih staršev, nato pa se je po razpadu izvenzakonske skupnosti odselila, ima pravico na podlagi 48. člena SPZ in 190. člena OZ zahtevati vlaganja nazaj. Ker sta vlagala v stanovanje, je sodišče pravilno ugotovilo novo vrednost stanovanja glede na vrednost brez vlaganj.
OZ člen 6, 82, 82/2, 420, 631. ZFPPIPP člen 374, 374/1.
razlaga pogodbenih določb - načelo vestnosti in poštenja - večkratni odstop - prednost pri poplačilu terjatve - zakonita cesija - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti
Če gre z sporna določila in za takšna v konkretnem primeru gre, potem se skladno z določbo drugega odstavka 82. člena OZ pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, da ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku.
Pritožbeno ni sporno, da je tožena stranka dejansko poplačevala izvajalce, ki jih je namesto tožeče stranke angažirala za odpravo napak, iz predložene garancije za odpravo napak v garancijski dobi in ne zadržnine, tako da je na podlagi tega nedvomno zaključiti, da je ne glede na pogodbeni zapis s trenutkom predaje bančne garancije nastopil pogoj, da se tožeči stranki izplača drugi del zadržnine (prvi del se ji je izplačal že z izdajo potrdila o prevzemu del skladno s prvim odstavkom 14.9. Splošnih pogojev) in da stranki nista dogovorili dvojno zavarovanje (zadržnina in garancija).
Takšno razlaga, kot je prej podana, pomeni ravnanje skladno z načelom vestnosti in poštenja (6. člen OZ), saj izvajalec, ki sam ni odpravil napak in je v ta namen izročil za poplačilo drugih izvajalcev ustrezno bančno garancijo, sme biti za opravljeno in prevzeto delo poplačan, kar pa pomeni tudi sprostitev zadržnine, ki predstavlja plačilo za že opravljeno delo.
Priznana ločitvena pravica na terjatvi, ki je predmet tožbe, je bila le pravna podlaga, da je stečajni dolžnik (tožeča stranka) ponudil upniku, da se nanj cedira terjatev, ki je ni bilo mogoče prodati v stečajnem postopku in bi upnik lahko to tudi odklonil. Tega ni storil in tako je skladno z 2. točko prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP premoženje (terjatev), ki ga ni bilo mogoče unovčiti, bilo prenešeno na upnika. S tem, ko je prišlo do prenosa terjatve na upnika, v razmerju do dolžnika, postane status upnika v stečajnem postopku, kjer je bil ločitveni upnik, pravno nepomemben in v razmerju do dolžnika (tožene stranke) je upnik, ki zaradi načina pridobitve terjatve nima privilegiranega položaja in nima takojšnje prednostne pravice do poplačila.
Zmotno je tudi naziranje sodišča, da pri neposrednem zahtevku podizvajalca do naročnika po 631. členu OZ ne gre za zakonito cesijo, saj nasprotno izhaja tako iz pravne teorije kot sodne prakse, ki pove,da gre najmanj za pravni institut, ki je najbližji zakoniti cesiji.
Tako podizvajalca, ki sta terjatev pridobila na podlagi zakonite cesije kot upnik I. d.o.o, ki je terjatev pridobil po sodni odločbi so glede na način pridobitve v enakem položaju, saj gre za tako imenovani originaren način pridobitve, kot je poznan v stvarnem pravu.
Če so v enakem položaju, potem bi njihovo upravičenje do poplačila iste terjatve, ker drugačne ureditve ni, bilo presojati po določbi 420. člena OZ o večkratnem odstopu.
Ker je upnik I. d.o.o. najprej dosegel sodno priznanje svoje terjatve, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna plačati cedirano terjatev upniku I. d.o.o. v višini in na način kot je vtoževana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00005656
ZZK-1 člen 243, 243/3, 243/3-1. OZ člen 105, 105/1, 105/2, 185, 185/1, 239, 239/1, 434, 434/2, 435, 435/1. ZFPPIPP člen 249, 270, 271, 271/1. ZPP člen 154, 154/2.
pogodba o prodaji nepremičnin - prevzem izpolnitve - razveza pogodbe - izbrisna tožba - sprememba tožbe - odločitev o pravdnih stroških - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti - kupnina - način plačila - začetek stečajnega postopka - odstopno upravičenje
Če sodišče ne bi dovolilo spremembe tožbe, bi izbrisno tožbo tožeče stranke moralo obravnavati v ločenem spisu, kar pa na zakonitost in pravilnost sodbe o izbrisni tožbi, s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, ne bi imelo nobenega vpliva.
V primeru kot je obravnavani in v katerem se je tožena stranka tožeči stranki zavezala plačati kupnino na način, da bo hipotekarnim upnikom poravnala njihove terjatve do višine vrednosti nepremičnin, ima tožeča stranka kot upnica iz naslova kupnine pravico zahtevati od tožene stranke, da izpolni obveznost kupnine v skladu z dogovorom.
Sklicevanje na nespremenjen položaj ločitvenih upnikov, če jim tožena stranka sama plača zavarovane terjatve ali pa če njihovo plačilo dosežejo z izvršbo na nepremičnine, za odločitev o sporu ni bistvena. Ker tožena stranka ni niti trdila niti dokazala, da je na dogovorjeni način po pozivu tožeče stranke kupnino plačala, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka utemeljeno izkoristila svoje odstopno upravičenje ter da je s tem nastala podlaga za izbris lastninske pravice kupca in za ponovni vpis lastninske pravice na ime prodajalca.
Tožeča stranka z zahtevkom zaradi izstavitve zemljiško knjižnega dovolila ni uspela, uspela pa je z zahtevkom po izbrisni tožbi. Za oba zahtevka je bila označena vrednost spora 976.382,00 EUR. Zato bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati določbo drugega odstavka 154. člena ZPP in glede na polovičen uspeh obeh strank v pravdi odločiti, da vsaka pravdna stranka krije svoje pravdne stroške.
Pravne posledice, ki so podlaga za odločitev, so nastopile z iztekom roka za dopolnitev tožbe. Po izteku tega roka vložena vloga tožeče stranke na odločitev in torej na toženčev pravni položaj nima vpliva, zato je tožencu ni potrebno vročati. Ni pa nobene ovire, da se z njo seznani z vpogledom v sodni spis ali jo pridobi od prvostopnega sodišča.
Znesek tožnikovega dohodka presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka, določenega z zakonom, in tako tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči, zato skladno z 11. členom ZST-1 ni upravičen do oprostitve plačila sodne takse v celoti. Tožnik pa je upravičen do delne oprostitve plačila sodne takse. Sredstva, s katerimi se preživlja, se ne bodo občutno zmanjšala, če bo tožnik plačal preostanek takse v višini 2.400 EUR, v 24 zaporednih mesečnih obrokih po 100 EUR. Upoštevajoč tožnikov znesek mesečnih dohodkov bo tožniku tudi ob odštetju mesečnega obroka ostal dvakratnik minimalnega dohodka, ki je po zakonu predviden za osnovno preživljanje stranke.
DAVKI - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00036670
URS člen 14, 22, 27. ZOPNI člen 2, 2/2, 3, 4, 5, 5/2, 17, 17/2, 17a, 20, 26, 26/1, 34, 34/2, 48, 54. ZDavP-2 člen 68a. ZMZPP člen 50, 50/2, 63, 63/1. ZIZ člen 266, 266/2. ZKP člen 498a, 498a/1.
premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - namen zakona - pogoji za odvzem - sum storitve kaznivega dejanja - razlogi za sum - kataloško kaznivo dejanje - finančna preiskava - pravica do izjave - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic - domneva nedolžnosti - nesorazmerje med napovedanimi dohodki in premoženjem - metoda izračuna - odmera davka od nenapovedanih dohodkov - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - rok za vložitev tožbe - pogoji za začasno zavarovanje - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - nepremičnina v tujini - nepremičnina kot predmet darila - mednarodno sodelovanje - pristojnost slovenskega sodišča - pravica do zasebne lastnine - primernost sredstva zavarovanja - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Zakonodajalec je odvzem premoženja nezakonitega izvora tistim, ki so ga pridobili na nezakonit način, ali pa je bilo tako premoženje nanje preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti (drugi odstavek 2. člena ZOPNI), uzakonil zaradi preprečevanja pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora zaradi varstva pridobivanja premoženja na zakonit način ter zaradi zaščite gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi (prvi odstavek 2. člena ZOPNI). Cilji zakona, podrobneje obrazloženi v zakonodajnem gradivu, so preprečevanje pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora tudi s pomočjo civilnega prava oziroma v postopku, ki je usmerjen v premoženje, kjer gre za samostojen postopek, ki je neodvisen od kazenskega postopka. Gre za civilno (in rem) zaplembo, vezano na obstoj zakonsko določenih pogojev. Ukrep odvzema premoženja nezakonitega izvora se navezuje na nekatera resna kazniva dejanja, ki ustvarjajo velike premoženjske tokove. Sprožilna okoliščina za začetek postopka po ZOPNI je razlog za sum, da posamezna oseba razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora, ki se izkaže v predkazenskem ali kazenskem postopku in njegova skupna vrednost presega 50.000,00 EUR (3. člen ZOPNI). Odvzem premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI se izreka tudi brez obsodilne sodbe oziroma ne glede na kazenski pregon osebe, ki je tarča ukrepov odvzema. Gre za ukrep civilnopravne narave, ki se realizira v pravdnem postopku.
Pravilno je stališče pritožbe, da je premoženje, opredeljeno v prvem odstavku 4. člena ZOPNI, ki je predmet odvzema (prvi odstavek 34. člena ZOPNI), tudi tisto premoženje, v katero se je spremenilo premoženje, pridobljeno nezakonito (tudi denar). Po oceni pritožbenega sodišča pa navedene določbe ni mogoče razlagati, kot trdi tožeča stranka, da, glede na določbo drugega odstavka 34. člena ZOPNI velja enako tudi za primer, če pridobitelj (nezakonito) pridobljeno premoženje (pred tožbo) potroši (in ga ob vložitvi tožbe ni več). V drugem odstavku 34. člena ZOPNI (uveden je bil šele z ZOPNI-A) predvidena možnost, da se lahko zahteva odvzem premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora in se toženi stranki naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza tej vrednosti, je vezana na obstoj okoliščin nastalih po vložitvi tožbe. Niti jezikovna niti namenska razlaga ne omogočata zaključka, po katerem bi morala oseba, ki je nezakonito premoženje (pred vložitvijo tožbe) porabila, tako da nanj ni mogoče seči z izvršbo, plačati vrednost tistega, česar država ne bi mogla več vzeti. Potrošnja pa se upošteva pri izračunu očitnega nesorazmerja v smislu drugega odstavka 5. člena ZOPNI.
Za začasno zavarovanje zadošča, da izpodbijani sklep poleg izkazanih predpostavk 20. člena ZOPNI ugotovi, da je verjetno izkazano očitno nesorazmerje na podlagi drugega odstavka 5. člena ZOPNI, temelječe na dokazno podprtih podatkih finančnega poročila, in da toženec (dokazno breme je na njem) ni niti s stopnjo verjetnosti izkazal, da je premoženje pridobil na zakonit način.
Pritožbeno sodišče soglaša z zavzetim stališčem izpodbijanega sklepa, da je za odločanje o ukrepu zavarovanja v zvezi z nepremičnino na Hrvaškem pristojno slovensko sodišče. Tožba po ZOPNI, ki jo uveljavlja država zoper toženca, je po svoji vsebini penalna, kar je posledično tudi podlaga za vrnitveni zahtevek in prenos lastninske pravice na državo. Pravna podlaga tožbenega zahtevka niso (klasični) civilnopravni oziroma zasebno pravni predpisi. Upoštevaje tako naravo spora in dejstvo, da so bile sicer sprejete številne konvencije, ki sta jih ratificirali R Slovenija in R Hrvaška (med drugim tudi Varšavska konvencija, na katero se sklicuje izpodbijani sklep), s katerimi se želi na mednarodni ravni onemogočiti pridobivanje in ohranjanje protipravno pridobljene koristi s kaznivimi dejanji, predvsem pa preprečiti uporabo tega premoženja za nova protipravna (kazniva) dejanja, je mogoče pristojnost temeljiti na določbah ZOPNI. Mednarodno sodelovanje v smislu določb ZOPNI vključuje zagotavljanje pomoči pri iskanju, začasnem zavarovanju ali odvzemu premoženja nezakonitega izvora (drugi odstavek 48. člena ZOPNI). Na podlagi prvega odstavka 54. člena ZOPNI se premoženje nezakonitega izvora v Republiki Sloveniji odvzame, ko pristojni organ druge države sodišču predloži pravnomočno odločbo o odvzemu premoženja nezakonitega izvora v svoji državi (prvi odstavek 54. člena ZOPNI). Po določbi drugega odstavka 54. člena ZOPNI se za postopek priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe uporabljajo pravila ZMZPP, če mednarodni sporazum ali pravni akti EU, ki se v R Slovenija uporabljajo neposredno, ne določajo drugače. Tožeča stranka ima zato pravni interes, da v postopku pridobi ugodilno sodbo oziroma sklep o začasnem zavarovanju premoženja nezakonitega izvora. Navedeni odločbi sta namreč formalnopravni predpostavki, s katerimi bo tožeča stranka lahko predlagala sodišču v R Hrvaški njihovo priznanje in izvršitev. Po določbi drugega odstavka 50. člena ZMZPP je pristojnost sodišča R Slovenije izključena, če obstoji med zadevo in neko tujo državo takšna zveza, ki bi bila v primeru, če bi obstajala med zadevo in R Slovenijo, podlaga za izključno pristojnost sodišč RS, vendar takšna zveza med zadevo in R Hrvaško ni izkazana. Tudi nobena mednarodna pogodba ali konvencija ne določa, da v obravnavanem sporu ni pristojno sodišče R Slovenije oziroma je podana izključna pristojnost sodišča v R Hrvaški. V konvencijah (uporabo Varšavske konvencije je predvidel že zakonodajalec) je posebej poudarjeno medsebojno sodelovanje med državami, da se vzpostavijo učinkovite metode za odvzem premoženjske koristi oziroma nezakonito pridobljenega premoženja, med katere spada tudi priznanje in izvršitev sodnih odločb druge države. Ker gre za vrednote, ki so hkrati temeljni postulat delovanja EU, se pričakuje od vsake države članice EU, da sprejme ukrepe zoper pridobivanje premoženja nezakonitega izvora, ob hkratnem zagotavljanju spoštovanja temeljnih pravic do poštenega sojenja, ki pripada k vsakemu posamezniku.
Podana je pristojnost sodišča prve stopnje za odločanje o tožbi. Zato je na podlagi drugega odstavka 266. člena ZIZ pristojno tudi za odločanje o predlogu o začasnem zavarovanju premoženja. Ne pride v poštev določba 63. člena ZMZPP, na katerega se sklicuje toženka. Upoštevaje, da bo Občinsko sodišče v Bujah samo presojalo, ali so podani pogoji za vpis začasnega zavarovanja na nepremičnini na Hrvaškem v lasti toženke, tudi ni podano očitano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa, da sodišče Republike Slovenije ne more odločiti o vpisu zaznambe prepovedi obremenitve in odsvojitve v zemljiško knjigo v R Hrvaški.
Ob (neizpodbijanih) ugotovitvah sklepa, da ima toženka položaj povezane osebe in da je nepremičnino na Hrvaškem (po letu 2004) pridobila na podlagi darilne pogodbe, sklep pravilno obrazloži, da z njenim odvzemom ni nedopustno poseženo v pridobljene pravice (2. člen Ustave). Na v pritožbi ponovljene trditve glede dobrovernosti in nedopustnosti retroaktivnega posega v njeno premoženjsko sfero (155. člen Ustave) je v zadostni meri in pravilno odgovoril že izpodbijani sklep. Stališče, da ne gre za retroaktivno veljavnost ZOPNI, pa so zavzele tudi številne druge odločbe. Ustavna pravica do zasebne lastnine se lahko nanaša le na pošteno pridobljeno lastninsko pravico, nezakonito pridobljeno premoženje ne more biti predmet varovanja lastninske pravice njegovega imetnika. Kot pravilno pojasni že sklep, je zakonodajalec iz predloga ZOPNI-A namenoma ukinil subjektivno okoliščino, da je oseba vedela oziroma bi morala vedeti, da je nanjo preneseno premoženje nezakonitega izvora, kot pogoj za odvzem tega premoženja.
Neutemeljeno je zavzemanje toženke, da bi tožeča stranka z začasnim zavarovanjem zahtevano varstvo lahko dosegla z zaznambo spora. Izbira sredstva zavarovanja je na strani tožeče stranke in ji ni mogoče odrekati pravnega interesa za zahtevano prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine. Toženka sicer ne ponudi razlogov, zakaj bi zaznamba spora predstavljala manj intenziven poseg v njeno premoženjsko sfero kot prepoved odsvojitve in obremenitve.
stroški postopka - predpravdni odškodninski zahtevek - nagrada za posel - nagrada za postopek - nagrada za narok - vštetje nagrade
Za odškodninski zahtevek pred pravdo pripada tožniku nagrada po tar. št. 2200 Tarife.
Po tretjem odstavku opombe tretjega dela Tarife se v primeru, ko zaradi istega predmeta nastane nagrada za posel po navedeni tarifni številki, polovica te nagrade, največ pa 0,75, všteje v nagrado za postopek, vštetje pa se opravi glede na vrednost predmeta v sodnem postopku. Ker je tožnik v ponovljenem (drugem) sojenju zvišal tožbeni zahtevek, se nagrada za postopek v prvem sojenju všteje v nagrado za postopek v drugem sojenju, kot določa četrti odstavek opombe 3 tretjega dela tarife. Ker je bila vrednost spornega predmeta v tretjem (delno znova ponovljenem) sojenju le še 6.885,91 EUR (torej manj kot v prvem ponovljenem sojenju), glede na četrti odstavek opombe 3 tretjega dela tarife tožniku ni mogoče priznati nagrade za "tretji" postopek.
Nagrada za (en) narok pripada stranki v (vsakem) ponovljenem postopku, saj v tem primeru vštetje nagrad ni predpisano (14. člen in 19. člen ZOdvT ter določila tretjega dela tarife).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00008054
OZ člen 101, 101/2, 111, 111/4, 111/5, 470, 470/2, 471, 471/1, 480, 480/1, 484, 485, 487. ZPP člen 212.
kupoprodajna pogodba - nakup avtomobila - garancija za brezhibno delovanje stvari - jamčevalni zahtevek - obstoj stvarne napake - če pogodba ni izpolnjena v dodatnem roku - razveza pogodbe po samem zakonu - odstop od pogodbe - vračilo kupnine - povračilo koristi - znižanje kupnine - trditveno in dokazno breme - neprimeren dokaz - predpravdno izvedensko mnenje - rok za sodno uveljavljanje pravic - prevara prodajalca - pravilo sočasne izpolnitve - dolžniška zamuda - zakonske zamudne obresti
Kadar kupec med jamčevalnimi zahtevki izbere pravico odstopiti od pogodbe, je predpostavka iz prvega ostavka 480. člena OZ izpolnjena, če prodajalec do izteka roka prejme kupčevo izjavo, da odstopa od pogodbe.
Kadar prodajalec začne odpravljati napako ali izjavi, da bo to storil, kupec ne more presoditi, ali je ponujeni način odprave napake ustrezen, temveč lahko sklepa zgolj, da bo prodajalec napako prostovoljno odpravil. Če v takšnem primeru prodajalčev poskus sanacije ni uspešen (ker npr. sanacije napake ni ustrezno izvedel), bi bilo njegovo sklicevanje na potek enoletnega prekluzivnega roka, šteto od prvega obvestila o napaki, četudi sklenemo, da gre v celoti za prekluziven rok, zloraba pravnega varstva - torej uveljavljanje pravne zaščite, ki jo enoletni rok za sodno uveljavljanje zahtevkov iz naslova odgovornosti za stvarne napake daje prodajalcu, v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bilo takšno varstvo priznano.
OZ pri ureditvi odgovornosti za brezhibno delovanje stvari ne določa posebnega pravila o roku za sodno uveljavitev zahtevkov v razmerju do prodajalca. Zato je treba glede tega vprašanja smiselno uporabiti pravila, ki so v zvezi s prodajalčevo odgovornostjo za stvarne napake določena v 480. členu OZ. Ker je torej vprašanje roka za vložitev tožbe za prodajalca rešeno v 480. členu OZ, ni nobene potrebe po smiselni razlagi 487. člena OZ.
Zahtevek za vračilo koristi iz četrtega odstavka 111. člena OZ je dodatni povračilni zahtevek, zaradi česar bi ga tožena stranka morala uveljavljati z nasprotno tožbo oziroma vsaj s pobotnim ugovorom.
URS člen 2, 23. ZPP člen 7, 212. ZIZ člen 3, 15, 34, 34/1, 34/2, 34/3, 34/4, 53, 53/2, 71, 71/2, 169, 178.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izvršba na nepremičnine - predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino - dolžnikov ugovor - test sorazmernosti - višina terjatve - trditveno in dokazno breme - določitev vrednosti nepremičnine - splošno znano dejstvo
ZIZ v določbi 34. člena ne predpisuje, da bi bil upnik pri izbiri sredstev in predmetov izvršbe omejen glede na višino terjatve, ki jo izterjuje, zakon pa tudi nikjer ne določa spodnje meje terjatve, za izterjavo katere bi bilo dopustno dovoliti nadaljevanje izvršbe na novo sredstvo oziroma predmet izvršbe. Enako zakon nikjer ne predvideva, da bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na dolžnikovo nepremičnino šele po tem, ko izterjava terjatve z drugimi sredstvi izvršbe ne bi bila mogoča.
Iz 3. člena ZIZ izhaja, da se izvršba za poplačilo denarne terjatve in zavarovanje takšne terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo oziroma zavarovanje. Že sama gramatikalna razlaga navedenega člena pomeni, da zakon daje podlago sodišču, da za poplačilo upnikove denarne terjatve dovoli in opravi izvršbo, pri tem pa je omejeno le na obseg, ki je potreben za njeno poplačilo oziroma zavarovanje. To z drugimi besedami pomeni, da ni ovir, da sodišče izvršbo v primeru, ko upnikova terjatev še ni poplačana v celoti, ne bi dovolilo, nasprotno, 3. člen ZIZ daje sodišču podlago, da takšno izvršbo dovoli in jo v nadaljevanju postopka opravi. Pri sami opravi izvršbe pa je upnik lahko poplačan le v obsegu, kolikor pravnomočno znaša njegova neplačana terjatev, morebitni preostanek pa se vrne dolžniku.
Varstvo dolžnika v izvršilnem postopku je tako varovano z določbami drugega in četrtega odstavka 34. člena ZIZ ter 169. člena ZIZ, kateri dolžniku omogočajo vložitev pravnega sredstva, s katerimi lahko predlaga omejitev izvršbe na drugo nepremičnino oziroma na drugo sredstvo ali predmet izvršbe, na katerega je dovoljena izvršba.
Trditveno in dokazno breme o obstoju okoliščin, ki opravičujejo omejitev izvršbe, je v celoti na stranki, ki takšen predlog poda, torej na dolžniku.
Vrednost nepremičnine ni splošno znano dejstvo. Vrednost posamezne nepremičnine je odvisna od več dejavnikov: velikosti nepremičnine, lege nepremičnine, vzdrževanosti nepremičnine, njene starosti, morebitnih bremen in podobno. Sodišče znanja o vrednosti posamezne nepremičnine nima, zato že ZIZ v 178. členu določa, da se vrednost nepremičnine v izvršilnem postopku ugotovi na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve.
OZ člen 50, 990, 991, 998, 998/1. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
posojilna pogodba - prikrita posojilna pogodba - pravna narava pogodbe - navidezna (simulirana) pogodba - ustanovitev družbe - elementi pogodbe - pravni učinek - soglasje volj o navideznosti pogodbe - družbena pogodba - vlagatelj - investitor - prispevki - skupni namen pogodbenih strank - bistvene kršitve določb postopka
Za zatrjevano navideznost pogodbe je relevantna presoja obstoja soglasja volj pogodbenih subjektov oziroma njunega soglasja o tem, da zapisana pogodbena volja ne predstavlja njune prave volje.
Sporno je, ali je bil J.J. zgolj posojilodajalec, ali pa ga je mogoče šteti kot člana (družbenika) družbene pogodbe (družbe).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00006104
ZUN člen 46. ZVEtL člen 7, 30. ZLNDL člen 4. ZS člen 128.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pripadajoče zemljišče - obseg funkcionalnega zemljišča
Prvostopenjsko sodišče je kot odločilne okoliščine za zaključek, da parceli v celoti predstavljata funkcionalno zemljišče k stavbi upoštevalo njuno sedanjo in preteklo rabo in posest ter dejstvo, da sta obe parceli potrebni za redno rabo stavbe glede na naravo dela na sodiščih in število zaposlenih, za kar potrebujejo veliko parkirnih prostorov, intervencijske poti in svojo infrastrukturo.
OZ člen 190, 270, 270/1, 280. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 59, 65, 65/3. ZDoh-2 člen 4, 5, 38, 125, 125/3.
tožba na nedopustnost izvršbe - nedopustnost izvršbe - sporna dejstva v izvršbi - sodna poravnava kot izvršilni naslov - obdavčljiv dohodek - zavezanec za plačilo davka - komu se izpolnjuje - bruto ali neto znesek - načelo formalne legalitete - prenehanje obveznosti zaradi izpolnitve - neupravičena pridobitev
V primeru, ko iz izvršilnega naslova izhaja obveznost plačila denarnega zneska, ki je po zakonu obdavčen, in je zavezanec za izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova oseba, ki se šteje za plačnika davka, je glede na določbo 280. člena OZ, ob upoštevanju kogentne davčnopravne zakonodaje, tako obveznost treba izpolniti tako, da se del denarne obveznosti, ki ustreza višini davčnega odtegljaja, v imenu in za račun upnika nakaže neposredno osebi, ki jo določa zakon, preostali del pa upniku v njegovo neposredno razpolaganje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00005813
OZ člen 82, 82/1. ZPP člen 214, 214/2, 270, 272. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2.
začasna odredba - ugovor zoper sklep o zavarovanju - verjetnost obstoja terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost za uveljavitev terjatve - razlaga pogodb - jezikovna razlaga - pogodba o ekskluzivnem zastopanju - zavarovalno zastopanje
Določila zadevne pogodbe o ekskluzivnosti niso tako jasna in nedvoumna, da bi za ugotavljanje njihovega pomena zadoščalo zgolj razlagalno pravilo iz prvega odstavka 82. člena Obligacijskega zakonika, torej le jezikovna razlaga. Glede na zgodnjo fazo postopka je potrebno šteti, da je bila premija za ekskluzivnost, katere vračilo zahteva tožeča stranka, dana toženi stranki ravno zaradi zagotavljanja ekskluzivnosti, kot je ta opredeljena v prvem odstavku 3. člena zadevne pogodbe o ekskluzivnosti.
Zato s strani tožeče stranke zatrjevana in izkazana kršitev ekskluzivnosti - pričetek opravljanja konkurenčne dejavnosti, ki je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o zavarovanju niti obrazloženo ne prereka, zadošča za zaključek, da je izkazana verjetnost obstoja predmetne terjatve tožeče stranke. Takšen zaključek pa je še nadalje utemeljen s tem, da tožena stranka v ugovoru zoper sklep o zavarovanju sploh ni prerekala navedb tožeče stranke o tem, da je tožena stranka samovoljno prenehala opravljati storitve zavarovalnega zastopanja zanjo, kar glede na določbo drugega odstavka 3. člena zadevne pogodbe o ekskluzivnosti eksplicitno predstavlja kršitev, zaradi katere je zavezanec dolžan vrniti prejete zneske premije za ekskluzivnost.
O povrnitvi stroškov, ki so nastali v zvezi z izdajo začasne odredbe, se odloča s končno odločbo, s katero se postopek konča, če je predlog za zavarovanje vložen v pravdnem postopku.
stroški postopka - zahteva za povračilo - pravočasnost zahteve - stroški nepravdnega postopka - skupni stroški postopka
V nepravdnem postopku se glede uveljavljanja stroškovnega zahtevka smiselno uporablja 163. člen ZPP, saj ZNP vsebuje le materialnopravna določila o stroških. Ob smiselni uporabi določb ZPP zato tudi nepravdno sodišče odloči o povrnitvi stroškov le na podlagi določno opredeljene in pravočasne zahteve posameznega udeleženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00007229
ZPP člen 274, 359. ZIZ člen 245. ZFPPIPP člen 69, 69/2, 69/2-2.
hipotekarna tožba - prisilna hipoteka - izvršilni naslov - obstoj izvršilnega naslova - pravni interes (pravna korist) za tožbo - pravni interes kot procesna predpostavka - zavrženje tožbe
Smisel hipotekarne tožbe je ugotoviti obstoj zavarovane terjatve. Ko gre za prisilno hipoteko, izvršilni naslov že obstaja in tožeča stranka lahko v izvršilnem postopku zahteva plačilo. Tožnica zato nima pravnega interesa za vložitev tožbe.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00006924
URS člen 15, 15/3, 22, 27, 34, 35, 39, 39/1. OZ člen 131, 177, 178, 179. ZPP člen 12, 339, 339/2, 339/2-11. ZMed člen 6.
novinarsko poročanje - svoboda izražanja - medijska osebnost - relativno javna oseba - pravica do zasebnosti - napad na čast in dobro ime - razžalitev - davčni dolžnik - davčni dolg družbe - podatki pridobljeni iz javno objavljenih virov - kazenski postopek v teku - domneva nedolžnosti - nepremoženjska škoda - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi - poslovodja direktor družbe - lastniki zasebnih družb in zavodov - podatki AJPES - kodeks novinarske etike
Tožnik je kot direktor in edini družbenik gospodarske družbe, ki je bila največji davčni dolžnik v Sloveniji, pridobil status relativno javne osebe, javnost pa je imela upravičen interes biti obveščena o nepravilnostih oziroma kršitvah predpisov o plačevanju davčnih obveznosti, zato so novinarji o tem lahko poročali. Tožena stranka dopustnih mej pri poročanju ni prestopila in je poročala na način, skladen s svojimi odgovornostmi in dolžnostmi. Celotno poročanje je bilo usmerjeno v vprašanja, ki so predmet javnega interesa oziroma javne razprave (ad rem) in ni prešlo na osebno raven (ad personam), torej poročanje ni bilo izvedeno z namenom zaničevanja tožnika.
ZD člen 132, 210, 210/2, 210/2-1, 212, 213. SPZ člen 11.
spor o obsegu zapuščine - sporno dejansko vprašanje - sporno pravno vprašanje - napotitev dediča na pravdo - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - manj verjetna pravica - ugotavljanje pogodbene volje - domneva lastninske pravice
Sklep o napotitvi na pravdo ni meritoren sklep in sodišče v njem ne opravi dokazne ocene, pač pa na podlagi navedb strank in drugega gradiva v spisu presodi, ali je treba za ugotovitev, kaj sodi v zapuščino in kdo jo deduje, ugotavljati dejstva. Če jih je treba, na podlagi zbranega porocesnega gradiva in določb materialnega prava presodi, pravica katerega udeleženca zapuščinskega postopka je manj verjetna ter tega napoti na pravdo ali drug ustrezen postopek. Določitev vlog strankam kaže materialnopravno naziranje zapuščinskega sodnika o stanju zadeve v času napotitve in pove, katera stranka bi s svojim zahtevkom uspela, če bi sodišče o njem odločalo v tistem trenutku.
Ugotavljanje pogodbene volje je dejansko, ne pravno vprašanje. Za sporno pravno vprašanje gre le, če je sporna vsebina pravne norme ali če je sporno, katero pravno normo je treba uporabiti; vsa druga vprašanja so dejanska.