Upoštevati je potrebno tudi pravni položaj upnika. Šele ko je predmet izvršbe določen oz. dovolj določljiv in tretji v ugovoru verjetno izkaže pravico na predmetu, ki preprečuje izvršbo, lahko upnik preizkusi ugovor in se do njega opredeli. Lahko mu ne nasprotuje, torej z ugovorom soglaša, ali pa mu nasprotuje. Odvisno od izjave upnika bo sodišče prve stopnje v celoti ali delno razveljavilo sklep o izvršbi ter ustavilo izvršbo po prvem odstavku 65. člena ZIZ ali pa zavrnilo ugovor in bo tretji pridobil možnost vložiti tožbo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe v skladu s tretjim odstavkom 65. člena ZIZ. Če predmet ni dovolj določen ali določljiv, upnik ne more preizkusiti ugovora tretjega in se ne more do njega opredeliti. V tem primeru samo ugovorna navedba, da so vse premičnine na naslovu last tretje, ni bila dovolj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00005688
ZPP člen 212. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost - trčenje vozila in divjadi na cesti - nastanek zavarovalnega primera - nastanek škodnega dogodka - dokazna ocena - dokazno breme - vzrok škodnega dogodka - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalno kritje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Izvedenec je dopustil možnost, da bi poškodbe na vozilu lahko nastale v primeru trčenja počasi vozečega vozila izven vozišča v trd predmet (npr. nizka škarpa, višji robnik, stojalo za kolesa, ležeče drevesno deblo), vendar pa ob ugotovitvah prvega sodišča, da je do škodnega dogodka prišlo na avtocesti, kjer hitrosti vozil niso počasne (z večjo hitrostjo, a še dovoljeno in primerno danim razmeram, je tedaj vozil tudi voznik tožničinega vozila), in na njej ni bilo ovir oziroma prej navedenih predmetov, avtocesta pa tudi ni imela obcestne ograje, ki bi preprečevala živalim dostop na cestišče, ni dvoma, da v tistih okoliščinah ni moglo priti do poškodb na vozilu na način, kot ga zatrjuje toženka, ampak so nastale zaradi trka vozila z živaljo.
ZD člen 34, 34/1, 210, 210/1, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1. ZPP člen 214, 214/2.
napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - obstoj in vrednost darila - vračanje darila v zapuščinsko maso - obseg zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - razpoložljivi del zapuščine - nujni dedni delež - prikrajšanje nujnega deleža - izločitveni zahtevek dedičev - prenehanje življenjske skupnosti z zapustnikom
Dodelitev vloge tožnika v pravdi je odvisna predvsem od podatkov v spisu in pravil o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava. Pomembno pa je tudi, kdo bo dedoval posamezne stvari, navedene v zapisniku zapuščinske obravnave, če tožba ne bo vložena. V obravnavanem ta test pokaže, da bi v primeru, če bi bil napoten na pravdo C. A., ki tožbe ne bi vložil, vse sporno premoženje glede na neizpodbijane dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ostalo predmet zapuščine. Interes za izločitveni zahtevek ima v okoliščinah obravnavanega primera zato dedinja A. A.
prekluzivni pritožbeni rok - nepodaljšljiv rok - iztek roka - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo
Stranke se smejo zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pritožiti v 15-ih dneh od vročitve njenega prepisa, če ni v zakonu določen kakšen drug rok. Ta rok sodi v sklop procesnih rokov, ki so določeni za opravo procesnih dejanj. Ker gre za zakonski rok, ta ni podaljšljiv, saj so podaljšljivi le sodni roki.
DRUŠTVA - LOVSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00006560
OZ člen 179. URS člen 15, 15/4.
lovska družina - članstvo v lovski družini - sprejem v članstvo lovske družine - pravica do združevanja - človekove pravice - ustavne pravice - osebnostne pravice - varstvo osebnostnih pravic - pravno priznane oblike škode - povrnitev nepremoženjske škode
Za osebnostne pravice je značilno, da pripadajo človeku kot takemu, da so sestavni del njegove osebnosti in se tičejo njegove osebe, da varujejo fizično in moralno bistvo posameznika, da učinkujejo zoper vsakogar in da imajo zlasti negativno vsebino (prepoved posega). Pravica do združevanja nima zahtevanih lastnosti in značilnosti, saj ne izvira neposredno in zgolj iz človekove osebnosti. Nasprotno, kot pravilno opozarja toženka, je vezana na določene pogoje, v konkretnem primeru gre za pogoje, ki jih je treba izpolnjevati za včlanitev v lovsko družino. Toženka utemeljeno opozarja na primerjavo z volilno pravico, ki je ravno tako vezana na določen status, to je državljanstvo in starost, in pri kateri gre prav tako za osebno pravico, ki ni hkrati osebnostna pravica.
Položaji, za katere se po določbi 179. člena OZ priznava denarna odškodnina, so po svoji vsebini taki, da po teži in naravi posega v nepremoženjsko dobrino narekujejo satisfakcijo z denarno odškodnino. Narava osebnostnih pravic je posebej občutljiva in zato terja varstvo osebnostnih pravic poleg opustitvenih in odstranitvenih zahtevkov tudi odškodninsko varstvo. Ker v konkretnem primeru za osebnostno pravico ne gre, škoda, ki jo vtožuje tožnik, ni pravno priznana škoda po določbi 179. člena OZ. Pravno priznane oblike nepremoženjske škode, za katere lahko posameznik zahteva odškodnino v denarju, je namreč zakonodajalec omejil le na taksativno določene primere. Pravica do združevanja je ustavna človekova pravica, ki ni hkrati (civilna) osebnostna pravica. Četrti odstavek 15. člena URS določa, da sta zagotovljena sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve. To je bilo tožnikoma tudi zagotovljeno, saj sta uveljavitev ustavno zagotovljene pravice do združevanja dosegla, ko sta v sodnem postopku dosegla razveljavitev sklepa toženke o zavrnitvi članstva ter njuno sprejetje v članstvo toženke.
ZFPPIPP člen 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-1. OZ člen 5. ZDavP-2 člen 145, 353. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 33, 133.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - namen odpusta obveznosti - izpodbojna zakonska domneva - vestnost in poštenost - pravni standard - davki in prispevki
Po določbi iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP velja izpodbojna zakonska domneva, da navedeno ravnanje stečajnega dolžnika (pasivnost pri oddaji podatkov, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov) predstavlja zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Ker pa je domneva izpodbojna, lahko stečajni dolžnik izpodbija dejansko stanje, ki ga ustvarja domneva ter dokazuje, da odpust njegovih obveznosti ni v nasprotju z namenom odpusta obveznosti.
ZIZ člen 17. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZPreZP-1 člen 38.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršnica - izvršilna sredstva - načelo konktradiktornosti - vročitev odgovora na ugovor dolžniku - dolžnikova pravica do izjave
Vročitev upnikovega odgovora na ugovor dolžniku v izjavo po določbah ZIZ ni obvezna in je sodišču prepuščena presoja, ali bo to storilo ali ne. Izmenjava vlog strank namreč ni namenjena sama sebi, temveč možnosti, da se vsaka stranka seznani z relevantnimi trditvami in predlaganimi dokazi nasprotne stranke in se do njih opredeli. Če upnik v odgovoru na ugovor nasprotuje dolžnikovim materialnopravnim stališčem in ne navede nobenega novega pravno pomembnega dejstva, ki ni bilo navedeno že v predlogu, odgovora pred odločitvijo o ugovoru dolžniku ni treba vročati.
Zakon izvršnici podeljuje lastnost izvršilnega naslova in če upnik na njeni podlagi predlaga izvršbo, se uporabljajo določbe ZIZ, vključno s sredstvi in predmeti, s katerimi naj se izvršba opravi. Soglasja dolžnika v izvršnici, da se lahko upnik v izvršilnem postopku poplača tudi iz drugega dolžnikovega premoženja, ne predvideva nobena zakonska določba. Soglasje za poplačilo v breme dolžnikovih denarnih sredstev pri ponudniku plačilnih storitev, dano v izvršnici, omogoča upniku, da na njeni podlagi neposredno in torej hitreje, brez posredovanja sodišča v izvršilnem postopku, pride do poplačila svoje terjatve iz dolžnikovih sredstev na računu pri ponudniku plačilnih storitev. Če pa do poplačila ne pride, kot se je zgodilo v predmetni zadevi, in upnik predlaga dovolitev izvršbe, ni omejitev glede predlaganih sredstev v skladu z določbami ZIZ.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00006924
URS člen 15, 15/3, 22, 27, 34, 35, 39, 39/1. OZ člen 131, 177, 178, 179. ZPP člen 12, 339, 339/2, 339/2-11. ZMed člen 6.
novinarsko poročanje - svoboda izražanja - medijska osebnost - relativno javna oseba - pravica do zasebnosti - napad na čast in dobro ime - razžalitev - davčni dolžnik - davčni dolg družbe - podatki pridobljeni iz javno objavljenih virov - kazenski postopek v teku - domneva nedolžnosti - nepremoženjska škoda - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi - poslovodja direktor družbe - lastniki zasebnih družb in zavodov - podatki AJPES - kodeks novinarske etike
Tožnik je kot direktor in edini družbenik gospodarske družbe, ki je bila največji davčni dolžnik v Sloveniji, pridobil status relativno javne osebe, javnost pa je imela upravičen interes biti obveščena o nepravilnostih oziroma kršitvah predpisov o plačevanju davčnih obveznosti, zato so novinarji o tem lahko poročali. Tožena stranka dopustnih mej pri poročanju ni prestopila in je poročala na način, skladen s svojimi odgovornostmi in dolžnostmi. Celotno poročanje je bilo usmerjeno v vprašanja, ki so predmet javnega interesa oziroma javne razprave (ad rem) in ni prešlo na osebno raven (ad personam), torej poročanje ni bilo izvedeno z namenom zaničevanja tožnika.
podaljšanje sodnega roka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - trditveno breme stranke - podaljšanje roka za plačilo predujma - rok za plačilo predujma za cenitev nepremičnin
Ko sodišče odloča o podaljšanju sodnega roka mora pretehtati vse pravnorelevantne okoliščine. Podaljšanje roka namreč predstavlja poseg v ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Trditveno breme, da gre za opravičene razloge, je na stranki, ki prosi za podaljšanje roka. Merilo upravičenosti razlogov je subjektivno, in sicer se upoštevajo osebne okoliščine stranke, ki prosi za podaljšanje roka.
ZD člen 132, 210, 210/2, 210/2-1, 212, 213. SPZ člen 11.
spor o obsegu zapuščine - sporno dejansko vprašanje - sporno pravno vprašanje - napotitev dediča na pravdo - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - manj verjetna pravica - ugotavljanje pogodbene volje - domneva lastninske pravice
Sklep o napotitvi na pravdo ni meritoren sklep in sodišče v njem ne opravi dokazne ocene, pač pa na podlagi navedb strank in drugega gradiva v spisu presodi, ali je treba za ugotovitev, kaj sodi v zapuščino in kdo jo deduje, ugotavljati dejstva. Če jih je treba, na podlagi zbranega porocesnega gradiva in določb materialnega prava presodi, pravica katerega udeleženca zapuščinskega postopka je manj verjetna ter tega napoti na pravdo ali drug ustrezen postopek. Določitev vlog strankam kaže materialnopravno naziranje zapuščinskega sodnika o stanju zadeve v času napotitve in pove, katera stranka bi s svojim zahtevkom uspela, če bi sodišče o njem odločalo v tistem trenutku.
Ugotavljanje pogodbene volje je dejansko, ne pravno vprašanje. Za sporno pravno vprašanje gre le, če je sporna vsebina pravne norme ali če je sporno, katero pravno normo je treba uporabiti; vsa druga vprašanja so dejanska.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00005761
OZ člen 168, 168/2, 169. ZPP člen 243.
premoženjska škoda - pravica do popolne odškodnine - višina škode - totalna škoda - zavarovalna pogodba - splošni pogoji zavarovanja - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska
Tožnik, kot oškodovanec ima v skladu z 169. členom OZ pravico do popolne odškodnine. To pomeni, da tožnik zaradi nastale škode ne sme biti prikrajšan, hkrati pa se ne sme z odškodnino obogatiti. Premoženjski položaj mora postati tak, kakršen je bil pred škodnim dogodkom, zato odškodnina za stroške popravila poškodovanega vozila ne sme preseči vrednosti vozila v času popravila. Oškodovanec ni upravičen do povrnitve stroškov nerentabilnega popravila, ampak mu pripada odškodnina v znesku, ki ustreza vrednosti istovrstnega vozila, zmanjšani za vrednost rešenih delov, upoštevaje cenovna razmerja v času sojenja (drugi odstavek 168. člena OZ) in stanje oškodovančevega vozila v času pred nezgodo oziroma nastankom škode. To ni le praksa zavarovalnic ob likvidaciji škode, temu načelu sledi tudi ustaljena sodna praksa.
nadaljevanje izvršbe po potrjeni prisilni poravnavi - prestrukturiranje zavarovanih terjatev - utesnitev izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave - izvršilna sredstva
Ker se za novo zavarovano terjatev smiselno uporabljajo določbe o navadnih terjatvah, za novo navadno terjatev pa se tudi uporabljajo pravila o navadnih terjatvah, je sodišče prve stopnje za obe terjatvi pravilno sklenilo, da se opravi izvršba z že dovoljenimi izvršilnimi sredstvi, saj zakon v ničemer ne prepoveduje oprave izvršbe s temi sredstvi, temveč predvideva opravo izvršbe skladno s pogoji prisilne poravnave, ki jih je sodišče prve stopnje v celoti upoštevalo.
ZST-1 člen 3, 15, 15/2, 15/4. ZST-1 tarifna številka 1112. ZPP člen 159, 159/1.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodne takse - sklenitev sodne poravnave - delni uspeh v pravdi - višina sodne takse
Pravdni stranki sta se v sodni poravnavi tudi dogovorili, da vsaka stranka nosi svoje stroške. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da to pomeni, da pravdni stranki nista dosegli drugačnega dogovora o pravdnih stroških in sta sledili določbi prvega odstavka 159. člena ZPP. S tem sta posredno druga drugi priznali enakovreden uspeh v pravdi. To dejstvo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri odločitvi o višini takse, ki jo je tožnica dolžna plačati na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1 in toženec na podlagi drugega odstavka tega člena. Toženčeva obveznost plačila polovice sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (1/2 od 2.322 EUR ob vrednosti spornega predmeta 150.000 EUR) ima podlago v drugem odstavku ob hkratnem upoštevanju četrtega odstavka 15. člena ZST-1. Določba drugega odstavka tega člena namreč določa, da mora takse stranke, ki je bila oproščena in je v postopku uspela, plačati njen nasprotnik. Uspeh oproščene stranke je lahko delen ali popoln, kar ob jezikovni in namenski razlagi določbe pomeni, da mora ob celotnem uspehu oproščene stranke nasprotnik plačati celo sodno takso, v primeru delnega uspeha, pa jo mora plačati delno, torej v preostanku (v obsegu kot je tožnica uspela v sporu), ki je oproščena stranka v okviru četrtega odstavka 15. člena ni bila dolžna plačati.
stroški postopka - predpravdni odškodninski zahtevek - nagrada za posel - nagrada za postopek - nagrada za narok - vštetje nagrade
Za odškodninski zahtevek pred pravdo pripada tožniku nagrada po tar. št. 2200 Tarife.
Po tretjem odstavku opombe tretjega dela Tarife se v primeru, ko zaradi istega predmeta nastane nagrada za posel po navedeni tarifni številki, polovica te nagrade, največ pa 0,75, všteje v nagrado za postopek, vštetje pa se opravi glede na vrednost predmeta v sodnem postopku. Ker je tožnik v ponovljenem (drugem) sojenju zvišal tožbeni zahtevek, se nagrada za postopek v prvem sojenju všteje v nagrado za postopek v drugem sojenju, kot določa četrti odstavek opombe 3 tretjega dela tarife. Ker je bila vrednost spornega predmeta v tretjem (delno znova ponovljenem) sojenju le še 6.885,91 EUR (torej manj kot v prvem ponovljenem sojenju), glede na četrti odstavek opombe 3 tretjega dela tarife tožniku ni mogoče priznati nagrade za "tretji" postopek.
Nagrada za (en) narok pripada stranki v (vsakem) ponovljenem postopku, saj v tem primeru vštetje nagrad ni predpisano (14. člen in 19. člen ZOdvT ter določila tretjega dela tarife).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00008054
OZ člen 101, 101/2, 111, 111/4, 111/5, 470, 470/2, 471, 471/1, 480, 480/1, 484, 485, 487. ZPP člen 212.
kupoprodajna pogodba - nakup avtomobila - garancija za brezhibno delovanje stvari - jamčevalni zahtevek - obstoj stvarne napake - če pogodba ni izpolnjena v dodatnem roku - razveza pogodbe po samem zakonu - odstop od pogodbe - vračilo kupnine - povračilo koristi - znižanje kupnine - trditveno in dokazno breme - neprimeren dokaz - predpravdno izvedensko mnenje - rok za sodno uveljavljanje pravic - prevara prodajalca - pravilo sočasne izpolnitve - dolžniška zamuda - zakonske zamudne obresti
Kadar kupec med jamčevalnimi zahtevki izbere pravico odstopiti od pogodbe, je predpostavka iz prvega ostavka 480. člena OZ izpolnjena, če prodajalec do izteka roka prejme kupčevo izjavo, da odstopa od pogodbe.
Kadar prodajalec začne odpravljati napako ali izjavi, da bo to storil, kupec ne more presoditi, ali je ponujeni način odprave napake ustrezen, temveč lahko sklepa zgolj, da bo prodajalec napako prostovoljno odpravil. Če v takšnem primeru prodajalčev poskus sanacije ni uspešen (ker npr. sanacije napake ni ustrezno izvedel), bi bilo njegovo sklicevanje na potek enoletnega prekluzivnega roka, šteto od prvega obvestila o napaki, četudi sklenemo, da gre v celoti za prekluziven rok, zloraba pravnega varstva - torej uveljavljanje pravne zaščite, ki jo enoletni rok za sodno uveljavljanje zahtevkov iz naslova odgovornosti za stvarne napake daje prodajalcu, v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bilo takšno varstvo priznano.
OZ pri ureditvi odgovornosti za brezhibno delovanje stvari ne določa posebnega pravila o roku za sodno uveljavitev zahtevkov v razmerju do prodajalca. Zato je treba glede tega vprašanja smiselno uporabiti pravila, ki so v zvezi s prodajalčevo odgovornostjo za stvarne napake določena v 480. členu OZ. Ker je torej vprašanje roka za vložitev tožbe za prodajalca rešeno v 480. členu OZ, ni nobene potrebe po smiselni razlagi 487. člena OZ.
Zahtevek za vračilo koristi iz četrtega odstavka 111. člena OZ je dodatni povračilni zahtevek, zaradi česar bi ga tožena stranka morala uveljavljati z nasprotno tožbo oziroma vsaj s pobotnim ugovorom.
odškodnina zaradi omejitev in prepovedi - pravica do odškodnine po predpisih o razlastitvi - krajinski park - pogoji za pridobitev odškodnine - omejitev razpolaganja s kmetijskimi zemljišči - obdelava kmetijskega zemljišča - določitev odškodnine
Odločilno za upravičenost do odškodnine po prvem odstavku 89. člena ZON je: i) kakšni so bili pogoji za pridobivanje dohodka pred omejitvijo; ii) kakšni so pogoji za pridobivanje dohodka po omejitvi; iii) če so bistveno slabši, ali jih je mogoče nadomestiti z dovoljeno dejavnostjo; iiii) če jih ni mogoče, je oškodovanec upravičen do odškodnine.
URS člen 27, 34, 35, 39. OZ člen 131, 131/1, 177, 177/1, 178, 179, 179/1. ZMed člen 6. ZPP člen 12, 66, 98, 98/1, 98/4, 105, 105/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11.
svoboda izražanja - pravica do zasebnosti - čast in dobro ime - razžalitev - nepremoženjska škoda - domneva nedolžnosti - pravica do osebnega dostojanstva - novinarsko poročanje - davčni dolžnik - medijska osebnost - relativno javna oseba - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - pravica do zasebnega in družinskega življenja - kazenski postopek v teku - podatki pridobljeni iz javno objavljenih virov - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi - javni interes - medijsko pravo - kodeks novinarske etike - davčni dolg - fizična in pravna oseba - poslovodja direktor družbe - lastniki zasebnih družb in zavodov - podatki AJPES - pooblastilo za zastopanje
Novinarski prispevki toženke so temeljili na javno objavljenih in prosto dostopnih podatkih. Tožnik je imel status relativne javne osebnosti v povezavi z največjim davčnim dolgom njegove gospodarske družbe ter kazenskim postopkom, ki se je s tem v zvezi odvijal.
Pomembno poslanstvo novinarskega poročanja je v njegovi informativni funkciji. Prav mediji v najširšem pomenu so tisti, ki pogosto prvi zaznajo določen družbeni problem. Novinarsko delo tako predstavlja pomemben dejavnik pri raziskovanju in obravnavi pozitivne in negativne družbene realnosti.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - sprememba naslova - aktivna legitimacija - singularno pravno nasledstvo - prenehanje tožeče stranke - izbris pravne osebe - prenos terjatve v stečajnem postopku - sposobnost biti stranka v pravdnem postopku
V konkretnem primeru, ko kljub izbrisu stečajnega dolžnika, ki je nastopal na aktivni strani, obstaja premoženje (aktiva - sporna terjatev), ki je bilo njegova last, a ga je na podlagi sklepa o končni razdelitvi prevzela singularna pravna naslednica, je slednja posledično aktivno legitimirana za obravnavani postopek.
V konkretnem primeru ni bil izpolnjen prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe in sicer, da je tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor.
DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00005731
ZZVZZ člen 86, 87.
nesreča pri delu - regresni zahtevek zavoda - vzročna zveza - varno delovno okolje - izjava o varnosti - ocena tveganj - opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu - navodila za varno delo - povračilo stroškov zdravljenja
Kot ključno za rešitev obravnavane zadeve je prvostopenjsko sodišče sicer pravilno izpostavilo vprašanje, ali je v konkretnem primeru podana vzročna zveza med zatrjevano kršitvijo tožene stranke in nastalo škodo. A ker to pomeni, da bi moralo presojati vprašanje, ali je do škode prišlo, ker tožena stranka v času nezgode v izjavi o varnosti z oceno tveganja za delovno mesto voznika ni imela opredeljenega vsega dela in nevarnosti pri "nakladanju in razkladanju", ki naj bi dejansko ustrezale temu delu in ker ni imela izdelanih navodil za varno delo pri nakladanju in razkladanju vozil, pa tega ni storilo, je tudi po presoji pritožbenega sodišča materialno pravo zmotno uporabilo in je dejansko stanje zato ostalo nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje bi se glede na trditveno podlago tožeče stranke moralo skoncentrirati na vprašanje, ali zaradi zatrjevane opustitve delodajalca delavca tožene stranke res nista bila seznanjena s tem, kako morata ravnati pri natovarjanju in raztovarjanju tovora, in je zato prišlo do škodnega dogodka.