podaljšanje sodnega roka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - trditveno breme stranke - podaljšanje roka za plačilo predujma - rok za plačilo predujma za cenitev nepremičnin
Ko sodišče odloča o podaljšanju sodnega roka mora pretehtati vse pravnorelevantne okoliščine. Podaljšanje roka namreč predstavlja poseg v ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Trditveno breme, da gre za opravičene razloge, je na stranki, ki prosi za podaljšanje roka. Merilo upravičenosti razlogov je subjektivno, in sicer se upoštevajo osebne okoliščine stranke, ki prosi za podaljšanje roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00006104
ZUN člen 46. ZVEtL člen 7, 30. ZLNDL člen 4. ZS člen 128.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pripadajoče zemljišče - obseg funkcionalnega zemljišča
Prvostopenjsko sodišče je kot odločilne okoliščine za zaključek, da parceli v celoti predstavljata funkcionalno zemljišče k stavbi upoštevalo njuno sedanjo in preteklo rabo in posest ter dejstvo, da sta obe parceli potrebni za redno rabo stavbe glede na naravo dela na sodiščih in število zaposlenih, za kar potrebujejo veliko parkirnih prostorov, intervencijske poti in svojo infrastrukturo.
ZD člen 162, 211, 214, 214/2, 214/2-6, 218. ZPP člen 319, 319/2.
volilo - pravica do volila - pravica dedne narave - vsebina sklepa o dedovanju - učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju - izpolnitveni zahtevek - meritorna odločitev - zavrženje tožbe - ugovor razsojene stvari (res iudicata)
Ali toženčeva obveznost iz naslova volila obstoji in obseg te obveznosti, se ugotavlja v zapuščinskem postopku. Ta odločitev osebo, ki je v zapuščinskem postopku sodelovala, veže.
ZFPPIPP člen 290, 290/4, 334, 334/5, 334/6, 336, 336/1, 337, 338, 339, 340, 341, 341/3, 341/3-1, 341/7, 342, 343. OZ člen 59, 59/3.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - javna dražba - obračun DDV - zapisnik o javni dražbi - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - zavrnitev soglasja - prodaja nepremičnine kupcu, ki ni zavezanec za plačilo DDV - stroški stečajnega postopka
V obravnavanem primeru je v oklicu javne dražbe navedeno, da vse davčne in druge javne obveznosti ter stroški prenosa lastništva bremenijo kupca, sodišče prve stopnje pa je glede na okoliščine konkretnega primera, v katerih upravitelj ni dal vseh podatkov o tem, kdaj je dolžnik nepremičnino pridobil v last, vključno z davčnim vidikom te dobave, sicer pritrdilo upravitelju, da kljub v oklicu javne dražbe zapisani prevalitvi plačila davčnih obveznosti na kupca, tega bremena v prodajni pogodbi upravitelj ni mogel prevaliti na kupca, ker ga o tem ni pravočasno obvestil, ravno zaradi navedenega pa je zavrnilo soglasje k sklenitvi take pogodbe, s čimer je doseglo nastop razveznega pogoja, to pa je prenehanje veljavnosti sklenjene prodajne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00005656
ZZK-1 člen 243, 243/3, 243/3-1. OZ člen 105, 105/1, 105/2, 185, 185/1, 239, 239/1, 434, 434/2, 435, 435/1. ZFPPIPP člen 249, 270, 271, 271/1. ZPP člen 154, 154/2.
pogodba o prodaji nepremičnin - prevzem izpolnitve - razveza pogodbe - izbrisna tožba - sprememba tožbe - odločitev o pravdnih stroških - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti - kupnina - način plačila - začetek stečajnega postopka - odstopno upravičenje
Če sodišče ne bi dovolilo spremembe tožbe, bi izbrisno tožbo tožeče stranke moralo obravnavati v ločenem spisu, kar pa na zakonitost in pravilnost sodbe o izbrisni tožbi, s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, ne bi imelo nobenega vpliva.
V primeru kot je obravnavani in v katerem se je tožena stranka tožeči stranki zavezala plačati kupnino na način, da bo hipotekarnim upnikom poravnala njihove terjatve do višine vrednosti nepremičnin, ima tožeča stranka kot upnica iz naslova kupnine pravico zahtevati od tožene stranke, da izpolni obveznost kupnine v skladu z dogovorom.
Sklicevanje na nespremenjen položaj ločitvenih upnikov, če jim tožena stranka sama plača zavarovane terjatve ali pa če njihovo plačilo dosežejo z izvršbo na nepremičnine, za odločitev o sporu ni bistvena. Ker tožena stranka ni niti trdila niti dokazala, da je na dogovorjeni način po pozivu tožeče stranke kupnino plačala, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka utemeljeno izkoristila svoje odstopno upravičenje ter da je s tem nastala podlaga za izbris lastninske pravice kupca in za ponovni vpis lastninske pravice na ime prodajalca.
Tožeča stranka z zahtevkom zaradi izstavitve zemljiško knjižnega dovolila ni uspela, uspela pa je z zahtevkom po izbrisni tožbi. Za oba zahtevka je bila označena vrednost spora 976.382,00 EUR. Zato bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati določbo drugega odstavka 154. člena ZPP in glede na polovičen uspeh obeh strank v pravdi odločiti, da vsaka pravdna stranka krije svoje pravdne stroške.
Pravne posledice, ki so podlaga za odločitev, so nastopile z iztekom roka za dopolnitev tožbe. Po izteku tega roka vložena vloga tožeče stranke na odločitev in torej na toženčev pravni položaj nima vpliva, zato je tožencu ni potrebno vročati. Ni pa nobene ovire, da se z njo seznani z vpogledom v sodni spis ali jo pridobi od prvostopnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006191
OZ člen 255, 255/1, 255/2, 256, 257, 259, 259/2, 259/4, 260, 434, 435. ZPP člen 7, 154, 154/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - dejanje storjeno v škodo upnikov - delen uspeh - okoliščine konkretnega primera - stroški pravdnega postopka - izpolnitev obveznosti - načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev - izpodbojna tožba - pogodba o prodaji nepremičnin - dokaz v informativne namene - zmanjšanje premoženja - oškodovanje upnikov - sklepčnost ugovora - izpodbojnost pogodbe
Toženec je obrambo proti zahtevku gradil s trditvami, da sporna pogodba o prodaji nepremičnin ni bila storjena v škodo upnikov. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da pogodba ni izpodbojna v primeru, če je z njo upoštevano načelo enakovrednosti dajatev. Kadar dolžnik za svojo izpolnitev, ki zmanjšuje njegovo premoženje, pridobi enakovredno nasprotno korist, ki njegovo premoženje istočasno tudi poveča, je izpodbijanje izključeno. Kadar pa je v primeru dvostranskega pogodbenega razmerja vrednost izpolnitve dolžnika večja od vrednosti izpolnitve drugega, se višina dolžnikovega premoženja zato zmanjša. Tako dejanje je storjeno v škodo upnikov.
V skladu z določbo četrtega odstavka 259. člena OZ se toženec lahko izogne izpodbijanju, če izpolni dolžnikovo obveznost. Glede na pravila o učinkih izpodbijanja iz 260. člena OZ je po stališču pritožbenega sodišča jasno, da zadošča, če toženec izpolni dolžnikovo obveznost v tisti višini, v kateri je ugotovljeno oškodovanje.
Pritožnik sicer utemeljeno opozarja, da tožeča stranka ni v celoti uspela z zahtevkom, saj je bil njen zahtevek na ničnost pogodbe zavrnjen, vendar je sodišče ugodilo njenemu podrejenemu zahtevku zaradi izpodbijanja pravnih dejanj. To pa pomeni, da je tožeča stranka deloma zmagala v pravdi. V takem primeru se uporabi določba drugega odstavka 154. člena ZPP. Okoliščine konkretnega primera so po stališču pritožbenega sodišča narekovale, da drugi toženec povrne tožeči stranki stroške v višini, ki jo je odmerilo sodišče prve stopnje.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00006734
ZZZDR člen 12. ZPP člen 8. ZBPP člen 46. ZOdv člen 17, 17/5.
izvenzakonska skupnost - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - dejansko stanje - izvenzakonska skupnost kot pravni standard - elementi izvenzakonske skupnosti - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - odmera stroškov postopka - brezplačna pravna pomoč - plačilo odvetnika - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo materialnopravno izhodišče za ugotavljanje, ali je v okoliščinah posameznega primera izpolnjen pravdni standard izvenzakonske skupnosti. Obširna sodna praksa med zunanje okoliščine, ključne za presojo, uvršča skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost in notornost skupnosti partnerjev. Odločilno je, da skupnost temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev za skupno življenje, na spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči.
Z vročitvijo sklepa o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnika terjatev tožene stranke v razmerju do tožeče stranke ni (kar avtomatično) ugasnila. Rubež denarne terjatve davčnega dolžnika ni povzročil spremembe upnika terjatve.
Očitno je namreč, da se mora za obnovo postopka odločba organa, ki je vodil postopek (v tem primeru odločba DURS-a), opirati na predhodno vprašanje. Ker tožeča stranka v postopku davčne izvršbe na denarno terjatev dolžnika (davčnega dolžnika oziroma tožene stranke) ni vložila ugovora iz 174. člena ZDavP-2, čeprav je neposredno zahtevo podizvajalca prejela že dne 29. 8. 2012, pa odločanja o predhodnem vprašanju ni sprožila.
OZ člen 153, 153/2, 158, 158/1, 179. ZZZiv člen 5, 5-9, 5-10, 12, 12/2.
odgovornost imetnika živali - nevarna žival - nevaren pes - krivdna odgovornost - potrebno varstvo in nadzorstvo - ugriz psa - poškodba živca - soprispevek - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti - nagrada in stroški izvedenca
Ker je bil pes nevaren pes, bi moral toženec poskrbeti za njegovo varstvo in nadzorstvo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da za varstvo in nadzorstvo ni poskrbel v zadostni meri in je podana toženčeva krivdna odgovornost. V primeru, da gre za nevarnega psa po ZZZiv, namreč zakon določa tudi, kakšno mora biti varstvo in nadzorstvo. Opustitev le-tega utemeljuje krivdno odgovornost (in ne objektivne).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00005869
ZASP člen 80, 80/1. OZ člen 58, 86, 86/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
plačilo avtorskega honorarja - pogodba o naročilu avtorskega dela - veljavnost pogodbe - pisna oblika - namen pisnosti pogodbe - oblika ad probationem - ustno sklenjena pogodba - realizacija ustne pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - prisilni predpis - učinek erga omnes - sklep Vlade RS
Bistvena značilnost prisilnega predpisa je, da učinkuje erga omnes, kar pomeni, da zavezuje obe pogodbeni stranki. Takšni so predvsem javnopravni predpisi, s katerimi so določene splošne dolžnosti in prepovedi. Sklep Vlade Republike Slovenije z 9. 6. 2011, s katerim je bilo organom državne uprave in njihovim posrednim proračunskim uporabnikom prepovedano sklepanje avtorskih pogodb s svojimi zaposlenimi, ne vsebuje določb, ki bi bile po svoji pravni naravi abstraktna in generalna pravna pravila, prav tako pa že iz njegove vsebine izhaja, da ima vpliv samo na organe državne uprave in njihove posredne proračunske uporabnike, pri katerih ustanoviteljske pravice in obveznosti izvršuje Vlada Republike Slovenije, zato to ni prisilni predpis v smislu 86. člena OZ.
DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00005731
ZZVZZ člen 86, 87.
nesreča pri delu - regresni zahtevek zavoda - vzročna zveza - varno delovno okolje - izjava o varnosti - ocena tveganj - opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu - navodila za varno delo - povračilo stroškov zdravljenja
Kot ključno za rešitev obravnavane zadeve je prvostopenjsko sodišče sicer pravilno izpostavilo vprašanje, ali je v konkretnem primeru podana vzročna zveza med zatrjevano kršitvijo tožene stranke in nastalo škodo. A ker to pomeni, da bi moralo presojati vprašanje, ali je do škode prišlo, ker tožena stranka v času nezgode v izjavi o varnosti z oceno tveganja za delovno mesto voznika ni imela opredeljenega vsega dela in nevarnosti pri "nakladanju in razkladanju", ki naj bi dejansko ustrezale temu delu in ker ni imela izdelanih navodil za varno delo pri nakladanju in razkladanju vozil, pa tega ni storilo, je tudi po presoji pritožbenega sodišča materialno pravo zmotno uporabilo in je dejansko stanje zato ostalo nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje bi se glede na trditveno podlago tožeče stranke moralo skoncentrirati na vprašanje, ali zaradi zatrjevane opustitve delodajalca delavca tožene stranke res nista bila seznanjena s tem, kako morata ravnati pri natovarjanju in raztovarjanju tovora, in je zato prišlo do škodnega dogodka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
VSL00007667
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 264, 548, 548/1, 548/2. OZ člen 131, 133.
odškodninska odgovornost nadzornega sveta - dejanski koncern - vodenje in odgovornost pri dejanskih koncernih - odgovornost članov organov odvisne družbe - skrbnost in odgovornost - splošna pravila o odškodninski odgovornosti - poročilo o odvisnosti - odvisna in obvladujoča družba - vzročna zveza - krivdna odgovornost - predpostavke civilnega delikta - protipravnost - kršitev dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora - pravno relevantna vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - ratio legis vzročnost
Za odškodninsko odgovornost članov nadzornega sveta odvisne družbe po določbi drugega odstavka 548. člena ZGD-1 veljajo splošne določbe o njihovi (krivdni) odškodninski odgovornosti. Zanjo morajo biti podane vse splošne predpostavke civilnega delikta. Navedeno varstveno določbo dopolnjujejo določbe o skrbnosti in odgovornosti članov vodenja in nadzora iz 263. člena ZGD-1. Za odškodninsko odgovornost po 263. členu ZGD-1 morajo biti izpolnjene predpostavke: članstvo v organu vodenja ali nadzora, kršitev s tem povezanih dolžnosti, krivda, škoda ter vzročna zveza med škodo in kršitvijo dolžnosti. Za presojo predpostavk odškodninske odgovornosti se uporabljajo tudi splošna pravila obligacijskega prava (133. člen OZ). Tudi glede vzročne zveze se uporabljajo splošna pravila, kar pomeni, da mora med kršitvijo dolžnosti in škodo obstajati vzročna zveza po načelu adekvatnosti, ki izključuje škodne posledice, ki so izven verjetnosti.
Kršitev dolžnega ravnanja iz drugega odstavka 548. člena ZGD-1 pomeni predpostavko protipravnosti, ne izključuje pa uporabe razbremenilnih razlogov po določbi drugega odstavka 263. člena ZGD-1.
Čeprav je dolžnost članov nadzornega sveta, da preverijo poročilo o odvisnosti, obligacija rezultata, pa člani nadzornega sveta tega niso storili, to še ne pomeni, da so izključeni razbremenilni razlogi po drugem odstavku 263. člena ZGD-1, pač pa pomeni zgolj, da je podana protipravnost, odprta pa ostajajo vsa vprašanja glede preostalih predpostavk odškodninske odgovornosti.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00006924
URS člen 15, 15/3, 22, 27, 34, 35, 39, 39/1. OZ člen 131, 177, 178, 179. ZPP člen 12, 339, 339/2, 339/2-11. ZMed člen 6.
novinarsko poročanje - svoboda izražanja - medijska osebnost - relativno javna oseba - pravica do zasebnosti - napad na čast in dobro ime - razžalitev - davčni dolžnik - davčni dolg družbe - podatki pridobljeni iz javno objavljenih virov - kazenski postopek v teku - domneva nedolžnosti - nepremoženjska škoda - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi - poslovodja direktor družbe - lastniki zasebnih družb in zavodov - podatki AJPES - kodeks novinarske etike
Tožnik je kot direktor in edini družbenik gospodarske družbe, ki je bila največji davčni dolžnik v Sloveniji, pridobil status relativno javne osebe, javnost pa je imela upravičen interes biti obveščena o nepravilnostih oziroma kršitvah predpisov o plačevanju davčnih obveznosti, zato so novinarji o tem lahko poročali. Tožena stranka dopustnih mej pri poročanju ni prestopila in je poročala na način, skladen s svojimi odgovornostmi in dolžnostmi. Celotno poročanje je bilo usmerjeno v vprašanja, ki so predmet javnega interesa oziroma javne razprave (ad rem) in ni prešlo na osebno raven (ad personam), torej poročanje ni bilo izvedeno z namenom zaničevanja tožnika.
odškodnina zaradi omejitev in prepovedi - pravica do odškodnine po predpisih o razlastitvi - krajinski park - pogoji za pridobitev odškodnine - omejitev razpolaganja s kmetijskimi zemljišči - obdelava kmetijskega zemljišča - določitev odškodnine
Odločilno za upravičenost do odškodnine po prvem odstavku 89. člena ZON je: i) kakšni so bili pogoji za pridobivanje dohodka pred omejitvijo; ii) kakšni so pogoji za pridobivanje dohodka po omejitvi; iii) če so bistveno slabši, ali jih je mogoče nadomestiti z dovoljeno dejavnostjo; iiii) če jih ni mogoče, je oškodovanec upravičen do odškodnine.
URS člen 27, 34, 35, 39. OZ člen 131, 131/1, 177, 177/1, 178, 179, 179/1. ZMed člen 6. ZPP člen 12, 66, 98, 98/1, 98/4, 105, 105/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11.
svoboda izražanja - pravica do zasebnosti - čast in dobro ime - razžalitev - nepremoženjska škoda - domneva nedolžnosti - pravica do osebnega dostojanstva - novinarsko poročanje - davčni dolžnik - medijska osebnost - relativno javna oseba - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - pravica do zasebnega in družinskega življenja - kazenski postopek v teku - podatki pridobljeni iz javno objavljenih virov - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi - javni interes - medijsko pravo - kodeks novinarske etike - davčni dolg - fizična in pravna oseba - poslovodja direktor družbe - lastniki zasebnih družb in zavodov - podatki AJPES - pooblastilo za zastopanje
Novinarski prispevki toženke so temeljili na javno objavljenih in prosto dostopnih podatkih. Tožnik je imel status relativne javne osebnosti v povezavi z največjim davčnim dolgom njegove gospodarske družbe ter kazenskim postopkom, ki se je s tem v zvezi odvijal.
Pomembno poslanstvo novinarskega poročanja je v njegovi informativni funkciji. Prav mediji v najširšem pomenu so tisti, ki pogosto prvi zaznajo določen družbeni problem. Novinarsko delo tako predstavlja pomemben dejavnik pri raziskovanju in obravnavi pozitivne in negativne družbene realnosti.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - sprememba naslova - aktivna legitimacija - singularno pravno nasledstvo - prenehanje tožeče stranke - izbris pravne osebe - prenos terjatve v stečajnem postopku - sposobnost biti stranka v pravdnem postopku
V konkretnem primeru, ko kljub izbrisu stečajnega dolžnika, ki je nastopal na aktivni strani, obstaja premoženje (aktiva - sporna terjatev), ki je bilo njegova last, a ga je na podlagi sklepa o končni razdelitvi prevzela singularna pravna naslednica, je slednja posledično aktivno legitimirana za obravnavani postopek.
V konkretnem primeru ni bil izpolnjen prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe in sicer, da je tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor.
OZ člen 6, 82, 82/2, 420, 631. ZFPPIPP člen 374, 374/1.
razlaga pogodbenih določb - načelo vestnosti in poštenja - večkratni odstop - prednost pri poplačilu terjatve - zakonita cesija - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti
Če gre z sporna določila in za takšna v konkretnem primeru gre, potem se skladno z določbo drugega odstavka 82. člena OZ pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, da ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku.
Pritožbeno ni sporno, da je tožena stranka dejansko poplačevala izvajalce, ki jih je namesto tožeče stranke angažirala za odpravo napak, iz predložene garancije za odpravo napak v garancijski dobi in ne zadržnine, tako da je na podlagi tega nedvomno zaključiti, da je ne glede na pogodbeni zapis s trenutkom predaje bančne garancije nastopil pogoj, da se tožeči stranki izplača drugi del zadržnine (prvi del se ji je izplačal že z izdajo potrdila o prevzemu del skladno s prvim odstavkom 14.9. Splošnih pogojev) in da stranki nista dogovorili dvojno zavarovanje (zadržnina in garancija).
Takšno razlaga, kot je prej podana, pomeni ravnanje skladno z načelom vestnosti in poštenja (6. člen OZ), saj izvajalec, ki sam ni odpravil napak in je v ta namen izročil za poplačilo drugih izvajalcev ustrezno bančno garancijo, sme biti za opravljeno in prevzeto delo poplačan, kar pa pomeni tudi sprostitev zadržnine, ki predstavlja plačilo za že opravljeno delo.
Priznana ločitvena pravica na terjatvi, ki je predmet tožbe, je bila le pravna podlaga, da je stečajni dolžnik (tožeča stranka) ponudil upniku, da se nanj cedira terjatev, ki je ni bilo mogoče prodati v stečajnem postopku in bi upnik lahko to tudi odklonil. Tega ni storil in tako je skladno z 2. točko prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP premoženje (terjatev), ki ga ni bilo mogoče unovčiti, bilo prenešeno na upnika. S tem, ko je prišlo do prenosa terjatve na upnika, v razmerju do dolžnika, postane status upnika v stečajnem postopku, kjer je bil ločitveni upnik, pravno nepomemben in v razmerju do dolžnika (tožene stranke) je upnik, ki zaradi načina pridobitve terjatve nima privilegiranega položaja in nima takojšnje prednostne pravice do poplačila.
Zmotno je tudi naziranje sodišča, da pri neposrednem zahtevku podizvajalca do naročnika po 631. členu OZ ne gre za zakonito cesijo, saj nasprotno izhaja tako iz pravne teorije kot sodne prakse, ki pove,da gre najmanj za pravni institut, ki je najbližji zakoniti cesiji.
Tako podizvajalca, ki sta terjatev pridobila na podlagi zakonite cesije kot upnik I. d.o.o, ki je terjatev pridobil po sodni odločbi so glede na način pridobitve v enakem položaju, saj gre za tako imenovani originaren način pridobitve, kot je poznan v stvarnem pravu.
Če so v enakem položaju, potem bi njihovo upravičenje do poplačila iste terjatve, ker drugačne ureditve ni, bilo presojati po določbi 420. člena OZ o večkratnem odstopu.
Ker je upnik I. d.o.o. najprej dosegel sodno priznanje svoje terjatve, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna plačati cedirano terjatev upniku I. d.o.o. v višini in na način kot je vtoževana.