nadaljevanje izvršbe po potrjeni prisilni poravnavi - prestrukturiranje zavarovanih terjatev - utesnitev izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave - izvršilna sredstva
Ker se za novo zavarovano terjatev smiselno uporabljajo določbe o navadnih terjatvah, za novo navadno terjatev pa se tudi uporabljajo pravila o navadnih terjatvah, je sodišče prve stopnje za obe terjatvi pravilno sklenilo, da se opravi izvršba z že dovoljenimi izvršilnimi sredstvi, saj zakon v ničemer ne prepoveduje oprave izvršbe s temi sredstvi, temveč predvideva opravo izvršbe skladno s pogoji prisilne poravnave, ki jih je sodišče prve stopnje v celoti upoštevalo.
OZ člen 111, 111/1, 111/2, 634, 634/1, 634/2, 635, 635/2, 636, 638, 639, 660, 663, 663/1, 663/3. ZFPPIPP člen 261, 263.
gradbena pogodba - poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost za stvarne napake - jamčevanje za napake - napake gradnje - napaka v solidnosti gradbe - rok za odpravo napak - odstop od pogodbe - uvedba stečajnega postopka - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - obstoj terjatve upnika - terjatev stečajnega dolžnika do upnika - zakonsko pobotanje
Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, zato je izključena uporaba splošnih pravil o odškodninski odgovornosti.
Naročnik mora določiti izvajalcu gradbenih del primeren rok za odpravo napak. Šele, če izvajalec napake ne odpravi do poteka tega roka, jo lahko naročnik po lastni izbiri odpravi na njegov račun, ali zniža plačilo, ali pa odstopi od pogodbe.
Nad tožnikom je bil med pravdnim postopkom uveden stečajni postopek. Če ob začetku stečajnega postopka hkrati obstaja terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika, terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani (261. člen ZFPPIPP). Ker gre za zakonsko pobotanje, ki je nastopilo že z uvedbo stečajnega postopka, tričlenski izrek ne le, da ni potreben, je nedopusten. Sodišče zato v primeru, če ugotovi, da je terjatev, ki jo uveljavlja toženec v pobotnem ugovoru (delno) utemeljena, to upošteva pri odločitvi o utemeljenosti denarnega zahtevka tožnika kot stečajnega dolžnika, kar pojasni v obrazložitvi sodbe, ne odloči pa o obstoju ali neobstoju obeh terjatev, niti ne izreče pobota.
Pritožbo zoper sklep o zavrženju njegove ponovne pritožbe je bilo treba zavrniti.
Toženec že več kot dve leti onemogoča pravice tožeče stranke do učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja z vlaganjem pravnih sredstev oziroma njihovim kopičenjem. Pri tem ne gre le za ravnanje v neskladju s standardom procesne skrbnosti ampak zlorabo v postopku. Zato je izrečena sankcija denarne kazni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00005580
ZPP člen 3, 3/3, 277, 318, 318/1, 318/3, 318/4, 338, 338/2. SPZ člen 38, 38/4, 39, 48, 266, 266/1. ZTLR člen 24, 25, 26. OZ člen 190, 190/1.
zamudna sodba - neprava (zavrnilna) zamudna sodba - sklepčnost tožbe - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - poziv sodišča za odpravo nesklepčnosti tožbe - izvirna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v tujo nepremičnino - vlaganja v tujo nepremičnino v času veljavnosti ZTLR - gradnja na tujem - nova stvar - izbrisna tožba - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj - pasivna legitimacija
Če iz opisanega življenjskega primera ne izhaja pravna posledica, je tožba nesklepčna. Pri izdaji neprave zamudne sodbe je potreben zadržan pristop, ker se zamudna sodba izda po uradni dolžnosti v fazi postopka, ko položaj tožnika ni povsem uravnotežen s položajem toženca. Ko sodišče ugotovi dvomljivo nesklepčnost, mora tožnika na to opozoriti (torej ne le takrat, ko je prepričano, da je mogoče nesklepčnost odpraviti) in mu dati možnost, da nesklepčnost odpravi.
Če tožnik v pritožbi trdi, da gre za odpravljivo nesklepčnost tožbe, ker v tožbi ni navedel vseh odločilnih dejstev in da bi mu moralo sodišče prve stopnje dati primeren rok za odpravo te nesklepčnosti, mora v pritožbi zoper nepravo zamudno sodbo navesti dejstva oziroma vsaj nekatera dejstva, ki potrjujejo njegove navedbe, da bi lahko odpravil nesklepčnost tožbe, če bi mu sodišče prve stopnje določilo rok za odpravo nesklepčnosti tožbe oziroma mora v pritožbi zatrjevati, da potrebuje dodaten rok za pridobitev dejstev s katerimi bi lahko odpravil nesklepčnost tožbe.
Za izbrisno tožbo je aktivno legitimiran tudi obligacijski upravičenec (na primer prvi kupec nepremičnine v primeru večkratne prodaje), ki je upravičen zahtevati vpis, pri čemer ga je nedobroverni kasnejši pridobitelj prehitel z vknjižbo. Pošteni prvi pridobitelj pa lahko poleg izbrisnega zahtevka, ki ga uveljavlja zoper odsvojitelja in kasnejšega pridobitelja (kot nujnima sospornikoma), uveljavlja proti odsvojitelju še izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni ustrezno pravno sredstvo za vračilo nepremičnine, ki je bila odsvojena na podlagi nične pogodbe. S tako postavljenim zahtevkom se zahteva izpolnitev neke obveznosti. Ta obveznost praviloma izvira iz pogodbe (zavezovalnega pravnega posla), zato bi bilo razširjanje instituta izstavitve zemljiškoknjižne listine preko meja pravnoposlovne obveznostne sfere konceptualno zgrešeno.
Večvrednost nepremičnine zaradi vlaganj je lahko pravni temelj za plačilo dosežene koristi le proti tistemu, ki je bil lastnik nepremičnine, ko je prišlo do neupravičene pridobitve oziroma prikrajšanja.
ZFPPIPP člen 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-1. OZ člen 5. ZDavP-2 člen 145, 353. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 33, 133.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - namen odpusta obveznosti - izpodbojna zakonska domneva - vestnost in poštenost - pravni standard - davki in prispevki
Po določbi iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP velja izpodbojna zakonska domneva, da navedeno ravnanje stečajnega dolžnika (pasivnost pri oddaji podatkov, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov) predstavlja zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Ker pa je domneva izpodbojna, lahko stečajni dolžnik izpodbija dejansko stanje, ki ga ustvarja domneva ter dokazuje, da odpust njegovih obveznosti ni v nasprotju z namenom odpusta obveznosti.
ZIZ člen 17. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZPreZP-1 člen 38.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršnica - izvršilna sredstva - načelo konktradiktornosti - vročitev odgovora na ugovor dolžniku - dolžnikova pravica do izjave
Vročitev upnikovega odgovora na ugovor dolžniku v izjavo po določbah ZIZ ni obvezna in je sodišču prepuščena presoja, ali bo to storilo ali ne. Izmenjava vlog strank namreč ni namenjena sama sebi, temveč možnosti, da se vsaka stranka seznani z relevantnimi trditvami in predlaganimi dokazi nasprotne stranke in se do njih opredeli. Če upnik v odgovoru na ugovor nasprotuje dolžnikovim materialnopravnim stališčem in ne navede nobenega novega pravno pomembnega dejstva, ki ni bilo navedeno že v predlogu, odgovora pred odločitvijo o ugovoru dolžniku ni treba vročati.
Zakon izvršnici podeljuje lastnost izvršilnega naslova in če upnik na njeni podlagi predlaga izvršbo, se uporabljajo določbe ZIZ, vključno s sredstvi in predmeti, s katerimi naj se izvršba opravi. Soglasja dolžnika v izvršnici, da se lahko upnik v izvršilnem postopku poplača tudi iz drugega dolžnikovega premoženja, ne predvideva nobena zakonska določba. Soglasje za poplačilo v breme dolžnikovih denarnih sredstev pri ponudniku plačilnih storitev, dano v izvršnici, omogoča upniku, da na njeni podlagi neposredno in torej hitreje, brez posredovanja sodišča v izvršilnem postopku, pride do poplačila svoje terjatve iz dolžnikovih sredstev na računu pri ponudniku plačilnih storitev. Če pa do poplačila ne pride, kot se je zgodilo v predmetni zadevi, in upnik predlaga dovolitev izvršbe, ni omejitev glede predlaganih sredstev v skladu z določbami ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00005688
ZPP člen 212. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost - trčenje vozila in divjadi na cesti - nastanek zavarovalnega primera - nastanek škodnega dogodka - dokazna ocena - dokazno breme - vzrok škodnega dogodka - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalno kritje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Izvedenec je dopustil možnost, da bi poškodbe na vozilu lahko nastale v primeru trčenja počasi vozečega vozila izven vozišča v trd predmet (npr. nizka škarpa, višji robnik, stojalo za kolesa, ležeče drevesno deblo), vendar pa ob ugotovitvah prvega sodišča, da je do škodnega dogodka prišlo na avtocesti, kjer hitrosti vozil niso počasne (z večjo hitrostjo, a še dovoljeno in primerno danim razmeram, je tedaj vozil tudi voznik tožničinega vozila), in na njej ni bilo ovir oziroma prej navedenih predmetov, avtocesta pa tudi ni imela obcestne ograje, ki bi preprečevala živalim dostop na cestišče, ni dvoma, da v tistih okoliščinah ni moglo priti do poškodb na vozilu na način, kot ga zatrjuje toženka, ampak so nastale zaradi trka vozila z živaljo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00005880
OZ člen 131, 131/1, 921, 922, 922/1, 944. ZPP člen 7, 156, 212, 213.
kasko zavarovanje - informativni dokaz - prirejena prometna nesreča - zavarovalni primer - izvedensko mnenje - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - konkretizacija tožbenih navedb - pravno relevantna dejstva - dokazovanje z izvedencem - predmet izvedenskega dela - obseg izvedenčevega dela
Ugotovitev, da zatrjevana škoda na vozilu G. v dogodku, ki naj bi predstavljal zavarovalni primer, ni mogla nastati, je dejstvo, ki logično in izkustveno izključuje sam zatrjevani dogodek ter s tem nastanek zatrjevanega zavarovalnega primera. To pa pomeni negacijo vzročne zveze med (zatrjevanim) škodnim dogodkom in (zatrjevano) škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00007229
ZPP člen 274, 359. ZIZ člen 245. ZFPPIPP člen 69, 69/2, 69/2-2.
hipotekarna tožba - prisilna hipoteka - izvršilni naslov - obstoj izvršilnega naslova - pravni interes (pravna korist) za tožbo - pravni interes kot procesna predpostavka - zavrženje tožbe
Smisel hipotekarne tožbe je ugotoviti obstoj zavarovane terjatve. Ko gre za prisilno hipoteko, izvršilni naslov že obstaja in tožeča stranka lahko v izvršilnem postopku zahteva plačilo. Tožnica zato nima pravnega interesa za vložitev tožbe.
Upoštevati je potrebno tudi pravni položaj upnika. Šele ko je predmet izvršbe določen oz. dovolj določljiv in tretji v ugovoru verjetno izkaže pravico na predmetu, ki preprečuje izvršbo, lahko upnik preizkusi ugovor in se do njega opredeli. Lahko mu ne nasprotuje, torej z ugovorom soglaša, ali pa mu nasprotuje. Odvisno od izjave upnika bo sodišče prve stopnje v celoti ali delno razveljavilo sklep o izvršbi ter ustavilo izvršbo po prvem odstavku 65. člena ZIZ ali pa zavrnilo ugovor in bo tretji pridobil možnost vložiti tožbo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe v skladu s tretjim odstavkom 65. člena ZIZ. Če predmet ni dovolj določen ali določljiv, upnik ne more preizkusiti ugovora tretjega in se ne more do njega opredeliti. V tem primeru samo ugovorna navedba, da so vse premičnine na naslovu last tretje, ni bila dovolj.
zahtevek na izpraznitev stanovanja - zamudna sodba - dejansko stanje sodbe - sklepčnost zahtevka - pravni naslov - uporabnina - povrnitev pravdnih stroškov
Toženec, ki tožničine nepremičnine uporablja brez pravnega naslova, je le-te dolžan izprazniti in jih izročiti tožnici, dolžan pa je plačati tudi za njihovo uporabo, saj je bil z uporabo okoriščen, tožnica pa prikrajšana.
Stranka lahko v roku za vložitev pritožbe zoper sodbo odobri pritožbo, ki jo je predhodno v njenem imenu vložila oseba brez pooblastila, hkrati pa ta pritožba do trenutka odobritve še ni bila zavržena. Dejstvo, da je bila pritožba vložena pred (pravilno) vročitvijo sodbe stranki, tega ne spremeni, saj preuranjena pritožba sama po sebi ni nedovoljena.
Tožnik se je ob sklenitvi pogodbe zavezal, da bo do dneva začetka njenega izvajanja izpolnil pogoje za pridobitev statusa odvetnika. Takšna obveznost je mogoča, dopustna in določena (drugi odstavek 34. člena OZ) in zato ni nična.
Odgovor na vprašanje, kdo vse v konkretnem primeru pride v poštev kot dedič, je odvisen tudi od okoliščine, kdo je dedič po vdovi zapustnikovega sina. Slednje pomeni, da imamo opravka s predhodnim vprašanjem. Ali bo samo reševalo takšno vprašanje (ali ne), je v skladu s prvim odstavkom 206. člena ZPP (v zvezi s 163. členom ZD) v domeni sodišča.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - zavezanec za plačilo sodne takse - taksne oprostitve na podlagi zakona - država
Tožena stranka, na katero je (zaradi delnega uspeha tožeče stranke, ki je bila s sklepom sodišča oproščena plačila sodnih taks) prešla obveznost plačila dela sodne takse za postopek na prvi stopnji, takse ni dolžna plačati, ker je z zakonom oproščena plačila sodnih taks (država).
regulacijska začasna odredba - motenje posesti - verjetnost obstoja terjatve - utemeljenost zahtevka - sodna poravnava - izvršilni naslov - konkurenca pravnih naslovov - pravni naslov za posest
Pravnomočna sodna poravnava na podlagi določila 17. člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov.
Izvršilni naslov zoper tretjega, ki ima svoj pravni naslov za izvrševanje posesti, ki ni v povezavi z izvršilnim naslovom iz izvršilnega postopka, ne more učinkovati.
Tožnica bi s svojim motenjskim zahtevkom uspela le, če bi izkazala veljaven pravni naslov za posest obravnavanih nepremičnin, ki bi bil močnejši kot je izvršilni naslov.
Vprašanje protipravnosti ravnanja tožene stranke kot povzročitelja škode ni predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, temveč gre le za eno od predpostavk odškodninske obveznosti oziroma civilnega delikta.
Prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja je dopustna le do pravnomočno končanega postopka pred drugim pristojnim organom. Vložitev izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne odločbe o predhodnem vprašanju ni razlog za prekinitev postopka. Pritožbeni razlogi o ustvarjanju sodne prakse, ki jih pritožnik zasleduje z vložitvijo ustavne pritožbe, tudi po presoji pritožbenega sodišča v primerjavi z načelom ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevaje ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ne odtehtajo čakanja na morebitno odločitev ustavnega sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00005813
OZ člen 82, 82/1. ZPP člen 214, 214/2, 270, 272. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2.
začasna odredba - ugovor zoper sklep o zavarovanju - verjetnost obstoja terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost za uveljavitev terjatve - razlaga pogodb - jezikovna razlaga - pogodba o ekskluzivnem zastopanju - zavarovalno zastopanje
Določila zadevne pogodbe o ekskluzivnosti niso tako jasna in nedvoumna, da bi za ugotavljanje njihovega pomena zadoščalo zgolj razlagalno pravilo iz prvega odstavka 82. člena Obligacijskega zakonika, torej le jezikovna razlaga. Glede na zgodnjo fazo postopka je potrebno šteti, da je bila premija za ekskluzivnost, katere vračilo zahteva tožeča stranka, dana toženi stranki ravno zaradi zagotavljanja ekskluzivnosti, kot je ta opredeljena v prvem odstavku 3. člena zadevne pogodbe o ekskluzivnosti.
Zato s strani tožeče stranke zatrjevana in izkazana kršitev ekskluzivnosti - pričetek opravljanja konkurenčne dejavnosti, ki je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o zavarovanju niti obrazloženo ne prereka, zadošča za zaključek, da je izkazana verjetnost obstoja predmetne terjatve tožeče stranke. Takšen zaključek pa je še nadalje utemeljen s tem, da tožena stranka v ugovoru zoper sklep o zavarovanju sploh ni prerekala navedb tožeče stranke o tem, da je tožena stranka samovoljno prenehala opravljati storitve zavarovalnega zastopanja zanjo, kar glede na določbo drugega odstavka 3. člena zadevne pogodbe o ekskluzivnosti eksplicitno predstavlja kršitev, zaradi katere je zavezanec dolžan vrniti prejete zneske premije za ekskluzivnost.
O povrnitvi stroškov, ki so nastali v zvezi z izdajo začasne odredbe, se odloča s končno odločbo, s katero se postopek konča, če je predlog za zavarovanje vložen v pravdnem postopku.
ZD člen 34, 34/1, 210, 210/1, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1. ZPP člen 214, 214/2.
napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - obstoj in vrednost darila - vračanje darila v zapuščinsko maso - obseg zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - razpoložljivi del zapuščine - nujni dedni delež - prikrajšanje nujnega deleža - izločitveni zahtevek dedičev - prenehanje življenjske skupnosti z zapustnikom
Dodelitev vloge tožnika v pravdi je odvisna predvsem od podatkov v spisu in pravil o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava. Pomembno pa je tudi, kdo bo dedoval posamezne stvari, navedene v zapisniku zapuščinske obravnave, če tožba ne bo vložena. V obravnavanem ta test pokaže, da bi v primeru, če bi bil napoten na pravdo C. A., ki tožbe ne bi vložil, vse sporno premoženje glede na neizpodbijane dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ostalo predmet zapuščine. Interes za izločitveni zahtevek ima v okoliščinah obravnavanega primera zato dedinja A. A.
Za odločitev o stroških pri umiku tožbe ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen. Stroškovna odločitev je odvisna od tega, ali je umik tožbe res posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne.