URS člen 14, 22, 23, 25. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 198, 299, 512. ZLS člen 20, 21, 22, 23, 24. ZPP člen 5, 316, 339, 339/2, 339/2-8.
plačilo uporabnine za nepremičnine - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine - javna cesta - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami - izgradnja kanalizacijskega omrežja - javna pot - javno dobro - kršitev načela kontradiktornosti postopka - izvedba dokazov
Občina kot pravna oseba javnega prava res ne more uporabljati niti ceste niti nelegalno zgrajene kanalizacije, vendar pa je tista, ki mora v skladu z 20. do 24. členom Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS) urejati vse v zadevah splošnega pomena za zagotovitev potreb prebivalcev v občini. Sami dejanski uporabniki takšnih javnih infrastrukturnih objektov, kamor spadajo tudi javne ceste, slednjega niti ne morejo, niti ne smejo. Prav tako je bila prav tožena stranka (občina) tista, ki je navedeno nepremičnino že leta 1998 z odlokom kategorizirala kot javno pot na podlagi Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Šentilj z dne 24. 11. 1998, zaradi česar je navedena nepremičnina postala tudi javno dobro. Ker je tožena stranka tedaj kategorizirala javno pot, ne da bi pred tem izvedla postopek za odkup zemljišč oziroma postopek za razlastitev, in ker je Ustavno sodišče RS že v številnih odločbah zavzelo stališče, da so v takih primerih občinski odloki o kategorizaciji javnih cest v neskladju z Ustavo RS, kar med drugim izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-289/12 z dne 24. 1. 2014, in ker predmetne nepremičnine ni pridobila niti do začetka del izgradnje kanalizacije, je bil nezakonit tudi ta poseg v nepremičnino tožeče stranke (kar je ugotovil tudi pristojni inšpekcijski organ).
Zaradi učinka pravnomočnosti v okviru predmetnega postopka se pritožbeno sodišče ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnega naloga, s katerim so bile storilcu izrečene kazenske točke.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00068284
OZ člen 167, 167/1, 167/2, 174, 174/2, 175.
povečanje rente - pretekla in bodoča premoženjska škoda
Tožnik s tem, ko zahteva plačilo premoženjske škode kot razliko v uspešnosti in regresu za letni dopust za obdobje od leta 2019 do 2022 in dejansko plačano denarno rento, dejansko zahteva povišanje denarne rente za nazaj, kar ne more. Kot je to pojasnilo sodišče prve stopnje, se lahko zahteva ali povrnitev pretekle premoženjske škode ali bodoče premoženjske škode v obliki denarne rente.
Kadar se odloča o povišanju denarne rente na podlagi 175. člena OZ, se šteje, da je o temelju že pravnomočno odločeno. Denarna renta se lahko odvzame ali zmanjša le, če se bistveno spremenijo okoliščine, ki jih je imelo pred očmi sodišče, ko je odločalo o denarni renti v prejšnjem postopku in še to le s posebno tožbo, ne pa z ugovori v pravdi, kjer oškodovanec zahteva zvišanje že pravnomočno prisojene denarne rente.
S povečanjem denarne rente se ne spreminja pravnomočna sodba Pd 33/2015, saj ne gre za izredno pravno sredstvo, ampak se odloča o novem tožbenem zahtevku.
pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - razlogi za prekinitev postopka
Glede na to, da zakon sodišču daje možnost, da postopek, ko zaprosi za svetovalno mnenje, prekine, je sodišče prve stopnje prekinitev postopka tudi legitimno odredilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00067644
ZPP člen 270, 270/1, 270/3. Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 5.
pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča v zakonskih sporih - ugovarjanje pristojnosti slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - ukrepi za varstvo koristi otroka - Haaška konvencija - otrokovo običajno prebivališče - Srbija - okoliščine konkretnega primera - dokazna presoja - sklep o plačilu predujma - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba
Haaška konvencija z dne 19. 10. 1996 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok, katere podpisnici sta Slovenija in Srbija, določa, da so za sprejem ukrepov za varstvo koristi otrok pristojni sodni oz. upravni organi države pogodbenice, v kateri ima otrok običajno prebivališče. Običajno prebivališče je kraj, ki pomeni integracijo otroka v družinsko in družbeno okolje.
Zoper sklep, s katerim je sodišče upnico obvezalo na dopolnitev predujma za sodnega tolmača,, ni pritožbe, ke gre za sklep procesnega vodstva.
Pri ugotavljanju običajnega prebivališča se upošteva dolžina, razmere in razlogi za bivanje v državi in je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo obdobje bivanja mld. A. v Sloveniji in obdobje bivanja v Srbiji.
Pravni interes v smislu te določbe je podan, če sta predlagatelj in stranka v materialno pravnem razmerju (bodisi zakonskem bodisi pogodbenem) in bi izid postopka neugodno vplival na pravno razmerje med tožnikom in predlagateljem. Stranski intervenient s tem, ko pomaga eni stranki, varuje svoje interese. Ni nujno, da bi sodba neposredno vplivala na predlagateljev pravni položaj (tak primer je urejen v 202. členu ZPP, kjer gre za t.i. sosporniškega intervenienta), temveč zadošča, da sodba posredno vpliva na njegov pravni položaj, npr. če bi stranka, kateri se želi predlagatelj pridružiti, v primeru neuspeha v pravdi zoper predlagatelja pridobila regresni zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - SODSTVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00068853
EZ-1 člen 3, 5, 82, 82/3. SPZ člen 33, 33/3. ZOEE člen 3, 73. URS člen 22, 23, 23/2. Sodni red (2016) člen 156, 156/2, 162, 165. ZS člen 83, 83/3-5. ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 8.
motenje posesti - samovoljno ravnanje - odklop iz električnega omrežja - distributer - električna energija - gospodarska javna služba - distribucijsko omrežje električne energije - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - dokazni standard za izdajo začasne odredbe - kontradiktornost - nujna zadeva - nepristranskost sojenja - pravila o dodeljevanju zadev - dodeljevanje zadev po Sodnem redu - naravni sodnik - zakoniti sodnik - metodološki napotek
Četudi je pri dodeljevanju zadev sodnikom morebiti prišlo do kršitve pravil o dodeljevanju zadev, to nujno še ne utemeljuje sklepa o kršitvi pravice do nepristranskega sodnika. Kršitev te človekove pravice bi bila podana le, če bi bila posamezna zadeva sodniku dodeljena arbitrarno oziroma na način, ki bi lahko pri razumnem človeku vzbudil objektivno upravičen dvom o nepristranskosti in neodvisnosti sodišča.
Ker je bistvo začasnega zavarovanja hitra odločitev o predlogu, lahko sodišče sklep o začasni odredbi izda brez poprejšnje vzpostavitve kontradiktornosti. V tem primeru mu je možnost izjave zagotovljena z vložitvijo ugovora zoper sklep o izdaji začasne odredbe, o katerem odloča sodišče, ki je tak sklep izdalo. To velja tudi v primeru, ko se izdaja regulacijska začasna odredba, čeprav je njena vsebina predčasna vzpostavitev stanja, ki ga tožeča stranka sicer zahteva s tožbenim zahtevkom.
Toženkino dejanje motenja posesti ne temelji ne na odločbi Agencije za energijo, niti neposredno na energetski zakonodaji.
Zgolj ugibanja zagovornika (t.i. fishing expedition), da obstaja možnost, da je bil kateri od navedenih (brat ali stric) z mladoletnikom na X. za utemeljenost predlaganega dokaza ne zadostuje.
Zagovornik s popolnoma enakimi argumenti ponavlja svoje dokazne predloge, s tem pa izpodkopava načelo hitrega postopka iz 461. člena ZKP.
sklep o stroških - krivdno povzročeni stroški postopka
Kdaj gre za krivdno povzročene stroške je dejansko vprašanje, ki ga mora sodišče ugotoviti in tudi obrazložiti. Sodišče mora s tehtnimi razlogi utemeljiti, zakaj šteje, da so določeni stroški nastali po krivdi procesnega udeleženca in mora navestni konkretne okoliščine, iz katerih je razvidno, da je krivdo za nastanek pripisati točno določenem procesnem udeležencu in ne morebiti objektivnim okoliščinam.
Odločilno je dejstvo, ali je prekrškovni organ, pri katerem je bilo potrebno opraviti dejanje postopka, delal v soboto, kar pomeni, da ni bil izpolnjen dodatni pogoj, ki ga zakon zahteva za prenos izteka roka na naslednji delovnik, kadar ne gre za izrecno navedene dneve.
delni umik tožbe - stroški pravdnega postopka - povod za tožbo - umik takoj po izpolnitvi - krivdno povzročeni stroški
Ker je tožena stranka svojo obveznost delno izpolnila po vložitvi tožbe, ne držijo njeni pritožbeni očitki, da za vložitev tožbe ni podala povoda. Okoliščine, ki jih izpostavlja tožena stranka o pogajanjih med pravdnima strankama glede plačila nadomestil, odstopu tožeče stranke od pogajanj in razmeroma hitremu plačilu zneska 37.206,96 EUR s strani tožene stranke po neuspelih pogajanjih, za odločitev niso pravno odločilne.
Bistveno je, da je do delnega umika prišlo zaradi izpolnitve obveznosti, pri čemer ima očitana zamuda z delnim umikom lahko za posledico le to, da bi bila tožeča stranka v skladu z določilom 156. člena ZPP dolžna nositi stroške, ki jih je povzročila, ker ni neposredno po prejemu delnega plačila delno umaknila tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00067880
ZPP-UPB3 člen 214, 214/2. ZIZ-UPB4 člen 41, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. OZ-UPB1 člen 119, 119/3, 1019, 1021.
izvršba na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje izvršilnega postopka kot pravdni postopek - dopolnitev tožbe - solidarno poroštvo
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine se po razveljavitivi sklepa o izvršbi obravnava kot tožba, ki je neizogibno nepopolna zaradi zakonske ureditve prehoda iz postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine v pravdni postopek.
ZDR-1 člen 155, 156. ZObr člen 46, 97f. ZPP člen 7, 212. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-4, 9/2, 9/3. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) člen 256, 257.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - dnevni počitek - dodatek za nevarne naloge - vojak - misija - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokazno breme - dolžnost materialnoprocesnega vodstva - metoda za izračun odškodnine - odredba ministra
Ob upoštevanju, da je toženka predložila evidence izrabe prostih dni oziroma tedenskega počitka, pri čemer tožnik ni konkretno navedel niti izpovedal, kakšno delo je opravljal na posamezni dan, ki je v evidenci zaveden kot prost, je utemeljeno presodilo, da toženka njegove pravice do tedenskega počitka v pretežnem delu ni kršila (saj tožnik ni dokazal, da je na točno določen dan tedenskega počitka, ki je kot tak zaveden v evidenci, opravljal delo).
Tožnik na ugovor toženke, da je redno delo dnevno trajalo 10 ur, ni konkretiziral svoje trditvene podlage glede kršitve dnevnega počitka tako, da bi določno navedel, katere operativne naloge, ki so trajale več kot 12 ur, je opravljal na katere dneve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067695
ZPP člen 347, 347/1. OZ člen 101, 435, 468, 468/1. ZOR člen 1087.
prodajna pogodba - plačilo kupnine - ugovor znižanja kupnine - zapadlost - stvarne napake - jamčevalni zahtevek - odprava napak - odprava napak na stroške prodajalca - unovčenje bančne garancije - trditveno in dokazno breme - kapitalizirane zamudne obresti - pritožbena obravnava - odločanje brez glavne obravnave
Tožeči stranki je uspelo izkazati, da je bila velika večina ob predajah stanovanj ugotovljenih in grajanih stvarnih napak odpravljena. Kupec se sicer sam odloča, ali bo uveljavljal ugovor neizpolnitve ali bo uveljavljal zahtevke iz naslova jamčevanja za napake. A ima v prvem primeru pravico svojo izpolnitev zadržati le, dokler ne izpolni nasprotna stranka. Tožeča stranka kot prodajalka je toženi že prepustila posest kupljenih nepremičnin in prenesla nanjo lastninsko pravico, tožena stranka je izpolnitev sprejela in s tem je bila glavna zaveza tožeče stranke po Pogodbi izpolnjena. Glede na to višje sodišče ocenjuje, da s strani tožene stranke očitanih pomanjkljivosti izpolnitve v tej zadevi ni mogoče obravnavati kot ugovora nepravilne izpolnitve prodajne pogodbe.
V situaciji, ko je izpolnitev sprejela, mora torej tožena stranka ob dospelosti svojo izpolnitev opraviti, ima pa pravico do zadržanja dela kupnine v višini svoje terjatve do tožeče stranke iz naslova odgovornosti prodajalca za stvarne napake.
Odprava teh kršitev ni terjala pritožbene obravnave. Pritožba in odgovor nanjo pri višjem sodišču nista zbudila dvoma v pravilnost dokazne ocene. Glede na predloženo procesno gradivo višjemu sodišču ni bilo treba izvajati dokazov, ki so bili predlagani in ki jih sodišče prve stopnje ne bi izvedlo, saj je ob preizkusu pritožbe višje sodišče ugotovilo, da ne bo izvajalo dokazov, v zvezi s katerimi stranka v postopku ni podala zadostnih trditev o pravno odločilnih dejstvih in je zato mogoče kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP odpraviti brez oprave procesnih dejanj pred višjim sodiščem.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00067365
ZVPot člen 23, 24, 24/1, 24/1-2, 24/1-3. OZ člen 86, 86/1.
kreditna pogodba v CHF - posojilo v tuji valuti - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - valutno tveganje - spremenjena sodna praksa - novejša sodna praksa SEU - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera - povprečni potrošnik
Potrošnik mora biti v primeru kreditne pogodbe v tuji valuti jasno opozorjen (tudi) na možnost velike, resne spremembe tečaja, ki lahko pomembno vpliva na njegovo obveznost in ga potencialno tudi pahne v ekonomsko stisko. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bila tožniku jasno in nazorno predstavljena tudi takšna možnost (»črni scenarij«), zato pritožbeno sodišče zaključuje, da tožnik s strani toženke ni bil ustrezno in celovito informiran. Iz sodne prakse SEU izhaja domneva, da se povprečen potrošnik ne zaveda dejanskega obsega valutnega tveganja; zgolj zavedanje, da neko (nekakšno, nedoločno, abstraktno) tveganje obstaja, še ne pomeni, da se posameznik zaveda tudi (možnega) dejanskega obsega tveganja. Po drugi strani je od banke kot profesionalne finančne institucije mogoče pričakovati, da ima glede na pretekle izkušnje (potek gospodarskih kriz in finančnih zlomov v preteklosti) zavedanje in tudi pričakovanje, da lahko v daljšem časovnem obdobju nastopijo dogodki, ki bodo močno pretresli valutni trg. Zato mora banka o taki (pa četudi oddaljeni, hipotetični in negotovi) možnosti potrošnika ustrezno poučiti. V konkretnem primeru torej ni ključno, ali je toženka lahko predvidevala natančno gibanje tečaja, temveč, ali je lahko predvidevala, da se tveganje, ki ga je prevzel tožnik, dolgoročno ne bo (nikoli in nikdar) realiziralo v njegovo škodo. Ker se od banke kot profesionalne finančne organizacije zahteva ravnanje s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, je jasno, da bi možnost takih velikih tveganj in nihanj banka morala predvideti.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356. ZDR-1 člen 44.
plačilo za dejansko delo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev prvostopenjske sodbe - odločanje pred spremenjenim senatom
Za presojo utemeljenosti zahtevka za plačilo po dejanskem delu je bistveno vprašanje, ali je tožnica v vtoževanem obdobju dejansko opravljala dela in naloge višje vrednotenega delovnega mesta, pri čemer je pomemben tako formalno predviden opis del in nalog obstoječega in višje vrednotenega delovnega mesta, kot tudi njihovo dejansko izvajanje. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje tudi v ponovljenem postopku izvedlo obširen dokazni postopek, v katerem je prebralo vse predložene listine in ponovno zaslišalo tako tožnico kot pričo, pa nato tako zbranih dokazov ni ocenilo skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP.
pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - nekonkretizirani pritožbeni razlogi - vsebina pritožbe - zavrnitev dokaznega predloga - nesporna dejstva - pritožbene novote - meje preizkusa izpodbijane odločbe - preizkus po uradni dolžnosti
Pritožnik s ponavljanjem trditev o podlagi tožbenega zahtevka, obsegu in ugotovitvah nadzora nad toženo stranko, ki jih je podal v postopku pred sodiščem prve stopnje, ne more uspeti, saj s tem ne napada izpodbijane odločitve. Ponavljanje navedb, danih v prvostopenjskem postopku, namreč ne vsebuje razlogov, saj prezre odločitev sodišča, sprejeto v prvostopenjski sodbi. Zato pritožnik s takšnimi pritožbenimi navedbami ne more doseči preizkusa pravilnosti prvostopenjske sodbe, ki ga glede večine kršitev procesnega prava in glede zmotne ugotovitve dejanskega stanja višje sodišče opravi izključno v mejah pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena ZPP). Če torej pritožnik izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča, mora navesti vse tisto, kar po njegovem mnenju podpira očitek, da je bila v okviru prvostopenjskega sojenja napravljena napaka. Ker pritožnik konkretno ni navedel, katera dejstva so zmotno ugotovljena, kateri razlogi glede odločilnih dejstev so izostali, kateri razlogi so v nasprotju s predloženimi dokazi, je pritožba v preostalem delu brez razlogov, višje sodišče pa se je omejilo na preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).
odškodninska odgovornost - izliv vode - škoda zaradi izliva vode - odvodnjavanje - poplava - jašek za meteorne vode - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - protipravno ravnanje - pravnorelevantna vzročna zveza - depresija - sprožilni dejavnik
Čeprav naravna vzročna zveza med škodnim dejstvom in škodno posledico v konkretnem primeru obstaja, pa ni vsak naravni vzrok že tudi pravno upoštevan. Po teoriji adekvatne vzročnosti se namreč izmed več okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, za vzrok šteje samo tista, ki po življenjskih izkušnjah običajno, ob rednem teku stvari pripelje do enake posledice. Teorija se tesno povezuje s pojmom predvidljivosti posledice v razmerju do škodnega dogodka. Stranka odgovarja za normalne posledice svojega ravnanja, za posledice, s katerimi mora računati, da utegnejo nastati.
dokazna ocena - zahteva za sodno varstvo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zavrnitev dokaznega predloga
Za presojo vprašanja ali so bile z zavrnitvijo dokaznega predloga kršene pravice obrambe iz tretje alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije, ki se v prekrškovnem pravu realizira v drugem odstavku 155. člena ZP-1, je potrebno, da tisti, ki takšno kršitev zatrjuje, v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti izkaže relevantnost dokaznega predloga in verjetnost njegovega uspeha, oziroma obstoj kršitve in njen (možen) vpliv na zakonitost sodbe.