subjektivni element - prištevnost - krivda - dokazovanje z izvedencem
Ko niti zaslišanja policistov, niti dopisi v postopku angažiranih izvedencev, niti listinska dokumentacija spisa ne potrjujejo navedb storilca o „black out-u“, so razlogi sodišča prve stopnje zakaj dvomi v subjektivni element prekrškov, pri čemer pa sploh ni pojasnjeno, ali se dvom nanaša na krivdo v ožjem pomenu, ali na prištevnost, nejasni.
sklep o stroških - krivdno povzročeni stroški postopka
Kdaj gre za krivdno povzročene stroške je dejansko vprašanje, ki ga mora sodišče ugotoviti in tudi obrazložiti. Sodišče mora s tehtnimi razlogi utemeljiti, zakaj šteje, da so določeni stroški nastali po krivdi procesnega udeleženca in mora navestni konkretne okoliščine, iz katerih je razvidno, da je krivdo za nastanek pripisati točno določenem procesnem udeležencu in ne morebiti objektivnim okoliščinam.
ZFPPIPP člen 427, 427/1-3, 443, 443/2, 443/3. ZCes-2 člen 49. ZZad-B člen 26.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - zadruga - predlog za začetek stečajnega postopka - verjeten izkaz terjatve - občinska cesta - lastninskopravni status nepremičnine - zakonsko pooblastilo - pridobitev lastninske pravice - pogodba - razlastitveni akt
Občinske ceste so v lasti občine – 49. člen ZCes-2. Zakonsko določilo nima neposrednih učinkov na lastninsko pravni status zemljišč, po katerih poteka občinska cesta, saj dotedanji (zasebni) lastniki zemljišč, po katerih poteka občinska cesta, niso bili ex lege razlaščeni, „novi“ lastnik (občina) pa se zgolj na podlagi zakona tudi ne more vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik. Zakonsko določilo je zato potrebno razumeti tako, da občinam podeljuje zakonsko pooblastilo za izpeljavo vseh postopkov, ki jim bodo omogočili pridobitev lastninske pravice na zemljiščih, po katerih potekajo občinske ceste. Na podlagi navedenega zakonskega določila ima občina do vsakega zasebnega lastnika zemljišča, na katerem poteka občinska cesta, terjatev na prenos in izročitev tega zemljišča v njeno last in posest, česar pa v posledici izbrisa pravne osebe ne more uresničiti drugače kot s stečajnim postopkom nad premoženjem izbrisane pravne osebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00068786
OZ člen 133, 133/3, 164, 164/4, 165, 299. ZPP člen 2, 2/1, 244, 244/1, 245, 245/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
povzročitev škode - odškodninska odgovornost - gradnja javne infrastrukture - splošno koristna dejavnost - škoda nastala tretjim - škoda, ki presega običajne meje - vzročna zveza - nerelevantna dejstva - zavrnitev dokaznih predlogov - strokovna institucija kot izvedenec - nagrada in stroški izvedenca - zahtevnost mnenja - povrnitev premoženjske škode - način povrnitve škode - vzpostavitev prejšnjega stanja - denarna odškodnina - zapadlost - zamuda - zakonske zamudne obresti
Gradnja javnega dobra brez dvoma predstavlja nujen pogoj bivanja in dejavnost, ki jo širša družbena skupnost priznava kot potrebno in koristno. Hkrati med strankama ni bilo sporno, da je naročnica in investitorka gradbenega projekta, ki ga je izvajala toženka, pristojna občina. Gre torej za situacijo, ko naj bi zatrjevana škoda nastala pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojen organ.
ZDR-1 člen 155, 156. ZObr člen 46, 97f. ZPP člen 7, 212. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-4, 9/2, 9/3. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) člen 256, 257.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - dnevni počitek - dodatek za nevarne naloge - vojak - misija - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokazno breme - dolžnost materialnoprocesnega vodstva - metoda za izračun odškodnine - odredba ministra
Ob upoštevanju, da je toženka predložila evidence izrabe prostih dni oziroma tedenskega počitka, pri čemer tožnik ni konkretno navedel niti izpovedal, kakšno delo je opravljal na posamezni dan, ki je v evidenci zaveden kot prost, je utemeljeno presodilo, da toženka njegove pravice do tedenskega počitka v pretežnem delu ni kršila (saj tožnik ni dokazal, da je na točno določen dan tedenskega počitka, ki je kot tak zaveden v evidenci, opravljal delo).
Tožnik na ugovor toženke, da je redno delo dnevno trajalo 10 ur, ni konkretiziral svoje trditvene podlage glede kršitve dnevnega počitka tako, da bi določno navedel, katere operativne naloge, ki so trajale več kot 12 ur, je opravljal na katere dneve.
ZZK-1 člen 36, 40, 124, 148, 148/1-1. SPZ člen 39, 40. OZ člen 122.
vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - veljaven zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - zemljiškoknjižno dovolilo - načelo kavzalnosti v zemljiški knjigi - prenos pogodbe
V našem pravu velja načelo kavzalnosti, kar pomeni, da je razpolagalni posel (vknjižbeno dovoljenje) veljaven le, če se nanaša na veljaven zavezovalni posel, to je posel, s katerim se ena stranka pogodbe zaveže na drugo stranko prenesti neko pravico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00067880
ZPP-UPB3 člen 214, 214/2. ZIZ-UPB4 člen 41, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. OZ-UPB1 člen 119, 119/3, 1019, 1021.
izvršba na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje izvršilnega postopka kot pravdni postopek - dopolnitev tožbe - solidarno poroštvo
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine se po razveljavitivi sklepa o izvršbi obravnava kot tožba, ki je neizogibno nepopolna zaradi zakonske ureditve prehoda iz postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine v pravdni postopek.
Zgolj ugibanja zagovornika (t.i. fishing expedition), da obstaja možnost, da je bil kateri od navedenih (brat ali stric) z mladoletnikom na X. za utemeljenost predlaganega dokaza ne zadostuje.
Zagovornik s popolnoma enakimi argumenti ponavlja svoje dokazne predloge, s tem pa izpodkopava načelo hitrega postopka iz 461. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - SODSTVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00068853
EZ-1 člen 3, 5, 82, 82/3. SPZ člen 33, 33/3. ZOEE člen 3, 73. URS člen 22, 23, 23/2. Sodni red (2016) člen 156, 156/2, 162, 165. ZS člen 83, 83/3-5. ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 8.
motenje posesti - samovoljno ravnanje - odklop iz električnega omrežja - distributer - električna energija - gospodarska javna služba - distribucijsko omrežje električne energije - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - dokazni standard za izdajo začasne odredbe - kontradiktornost - nujna zadeva - nepristranskost sojenja - pravila o dodeljevanju zadev - dodeljevanje zadev po Sodnem redu - naravni sodnik - zakoniti sodnik - metodološki napotek
Četudi je pri dodeljevanju zadev sodnikom morebiti prišlo do kršitve pravil o dodeljevanju zadev, to nujno še ne utemeljuje sklepa o kršitvi pravice do nepristranskega sodnika. Kršitev te človekove pravice bi bila podana le, če bi bila posamezna zadeva sodniku dodeljena arbitrarno oziroma na način, ki bi lahko pri razumnem človeku vzbudil objektivno upravičen dvom o nepristranskosti in neodvisnosti sodišča.
Ker je bistvo začasnega zavarovanja hitra odločitev o predlogu, lahko sodišče sklep o začasni odredbi izda brez poprejšnje vzpostavitve kontradiktornosti. V tem primeru mu je možnost izjave zagotovljena z vložitvijo ugovora zoper sklep o izdaji začasne odredbe, o katerem odloča sodišče, ki je tak sklep izdalo. To velja tudi v primeru, ko se izdaja regulacijska začasna odredba, čeprav je njena vsebina predčasna vzpostavitev stanja, ki ga tožeča stranka sicer zahteva s tožbenim zahtevkom.
Toženkino dejanje motenja posesti ne temelji ne na odločbi Agencije za energijo, niti neposredno na energetski zakonodaji.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 147, 147/1. ZPP člen 351, 351/1, 358, 358-4, 358-5.
odškodninska odgovornost šole - športni dan - poškodba učenca pri smučanju - objektivna in krivdna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost kot pravni standard - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - krivda zavarovanca - potrebna skrbnost in nadzorstvo šole - pravila FIS - ugotovitve izvedenca - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - nesrečno naključje - sprememba izpodbijane sodbe - zavrnitev zahtevka za plačilo
Sodišče prve stopnje je zmotno presojalo pravni standard potrebne skrbnosti šole pri izvajanju športnega dne in v konkretnih okoliščinah napačno zaključilo, da bi moral učitelj na območju tožničinega padca vršiti posebno nadzorstvo nad smučanjem skupine, kontrolirati pravilen razmak spustov učencev in preprečiti morebitne daljše zavoje katerega koli izmed učencev na spornem delu smučišča. To pomeni, da krivda zavarovanke toženke ni podana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00070219
OZ člen 299, 329, 356, 365, 369, 369/1, 369/3, 378. ZD člen 28, 41. URS člen 158. ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 155, 313, 339, 339/2, 339/2-14.
vrnitev v zapuščino - nujni dedni delež - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - načelo realne subrogacije - vrnitev denarja v zapuščino - solastniški delež na nepremičnini - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - pravica tretjega na predmetu izvršbe - ugovor tretjega - nemožnost izpolnitve - zastaranje zahtevka - zastaralni rok - pretrganje zastaranja - stroškovna odločitev - presoja uspeha v pravdnem postopku - primarni in podredni tožbeni zahtevek - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - sorazmerno majhen uspeh
Pravnomočne odločitve sodišča o dolžnosti toženca vrniti v zapuščino določen solastninski delež nepremičnine ni mogoče udejaniti. V takem primeru je skladno s sodno prakso treba upoštevati načelo realne subrogacije. Namesto solastniškega deleža nepremičnine mora toženec v zapuščino vrniti denarni znesek, ki ustreza procentualni vrednosti nepremičnine.
Uspeh toženca, ki glede podrednega tožbenega zahtevka znaša približno 30 %, ni majhen in stroški postopka bi bili ob nižji vrednosti spora manjši. Poleg tega je toženec v celoti uspel glede primarnega tožbenega zahtevka. Zato pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške prvostopenjskega postopka.
SPZ člen 32, 33, 33/1, 35. ZPP člen 112, 112/2, 154, 154/1, 154/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1.
posestno varstvo - motenje soposesti - način izvrševanja posesti - motilno dejanje - opustitev posesti - odpoved pravici do posesti - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - trajanje naroka - sorazmerno majhen uspeh
Toženca nista uspela dokazati, da je tožnik samovoljno opustil izvajanje soposesti delavnice. Ravno njuno motilno ravnanje (odstranitev vrat delavnice) je bilo namreč razlog, zaradi katerega je bil tožnik prisiljen odnesti svoje naprave in predmete iz delavnice.
ZDR-1 člen 49, 89, 89/1, 89/1-1, 90. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi - dejanski razlog za odpoved - bolniški stalež - zaposlovanje novih delavcev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Čeprav bi zaposlitev novih delavk lahko vplivala na obstoj odpovednega razloga, zaradi katerega je toženka tožniku podala odpoved pogodbe o zaposlitvi, sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, saj se sodišče v sodbi do tega ni opredelilo.
Okoliščine, ki so pripeljale do umika predloga niso pomembne. Bistveno je samo, da umik ni posledica izpolnitve predloga, kar pa pritožba niti ne zatrjuje.
ZDR-1 člen 9, 9/2, 126, 126/1, 131, 131/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 79, 79/2.
regres za letni dopust - izplačilo v denarju
Toženka v pritožbi neutemeljeno vztraja na stališču, da je tožniku regres za letni dopust že izplačala v obliki vrednostnih bonov za nakup v trgovinah A. d. d. Res je sicer, da ZDR-1 glede plačila regresa za letni dopust ne določa izrecno, da mora biti vedno v denarni obliki, vendar pa plačilo v denarni obliki vsaj v višini minimalne plače izhaja iz dikcije prvega odstavka 131. člena ZDR-1.
Da je delodajalec dolžan izplačati delavcu regres v denarju, izhaja tudi iz namena tega prejemka – regres je namenjen oddihu delavca v času dopusta. Zato in ker za toženko tudi ni veljala nobena kolektivna pogodba, ki bi izplačilo regresa za letni dopust urejala drugače, se stranki nista mogli veljavno dogovoriti za izplačilo regresa v bonih.
Po vložitvi odgovora na tožbo je tretja toženka vložila kar tri pripravljale vloge v relativno kratkem časovnem obdobju meseca in pol, ki so vsaka zase po obsegu relativno kratke, skromne po vsebini pa tudi zelo enostavne. Po podrobnejši preučitvi vsebine teh vlog se izkaže, da njihovo vlaganje ni bilo ekonomično in torej potrebno, bilo je celo nasprotujoče si.
Odločilno je dejstvo, ali je prekrškovni organ, pri katerem je bilo potrebno opraviti dejanje postopka, delal v soboto, kar pomeni, da ni bil izpolnjen dodatni pogoj, ki ga zakon zahteva za prenos izteka roka na naslednji delovnik, kadar ne gre za izrecno navedene dneve.
delni umik tožbe - stroški pravdnega postopka - povod za tožbo - umik takoj po izpolnitvi - krivdno povzročeni stroški
Ker je tožena stranka svojo obveznost delno izpolnila po vložitvi tožbe, ne držijo njeni pritožbeni očitki, da za vložitev tožbe ni podala povoda. Okoliščine, ki jih izpostavlja tožena stranka o pogajanjih med pravdnima strankama glede plačila nadomestil, odstopu tožeče stranke od pogajanj in razmeroma hitremu plačilu zneska 37.206,96 EUR s strani tožene stranke po neuspelih pogajanjih, za odločitev niso pravno odločilne.
Bistveno je, da je do delnega umika prišlo zaradi izpolnitve obveznosti, pri čemer ima očitana zamuda z delnim umikom lahko za posledico le to, da bi bila tožeča stranka v skladu z določilom 156. člena ZPP dolžna nositi stroške, ki jih je povzročila, ker ni neposredno po prejemu delnega plačila delno umaknila tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067695
ZPP člen 347, 347/1. OZ člen 101, 435, 468, 468/1. ZOR člen 1087.
prodajna pogodba - plačilo kupnine - ugovor znižanja kupnine - zapadlost - stvarne napake - jamčevalni zahtevek - odprava napak - odprava napak na stroške prodajalca - unovčenje bančne garancije - trditveno in dokazno breme - kapitalizirane zamudne obresti - pritožbena obravnava - odločanje brez glavne obravnave
Tožeči stranki je uspelo izkazati, da je bila velika večina ob predajah stanovanj ugotovljenih in grajanih stvarnih napak odpravljena. Kupec se sicer sam odloča, ali bo uveljavljal ugovor neizpolnitve ali bo uveljavljal zahtevke iz naslova jamčevanja za napake. A ima v prvem primeru pravico svojo izpolnitev zadržati le, dokler ne izpolni nasprotna stranka. Tožeča stranka kot prodajalka je toženi že prepustila posest kupljenih nepremičnin in prenesla nanjo lastninsko pravico, tožena stranka je izpolnitev sprejela in s tem je bila glavna zaveza tožeče stranke po Pogodbi izpolnjena. Glede na to višje sodišče ocenjuje, da s strani tožene stranke očitanih pomanjkljivosti izpolnitve v tej zadevi ni mogoče obravnavati kot ugovora nepravilne izpolnitve prodajne pogodbe.
V situaciji, ko je izpolnitev sprejela, mora torej tožena stranka ob dospelosti svojo izpolnitev opraviti, ima pa pravico do zadržanja dela kupnine v višini svoje terjatve do tožeče stranke iz naslova odgovornosti prodajalca za stvarne napake.
Odprava teh kršitev ni terjala pritožbene obravnave. Pritožba in odgovor nanjo pri višjem sodišču nista zbudila dvoma v pravilnost dokazne ocene. Glede na predloženo procesno gradivo višjemu sodišču ni bilo treba izvajati dokazov, ki so bili predlagani in ki jih sodišče prve stopnje ne bi izvedlo, saj je ob preizkusu pritožbe višje sodišče ugotovilo, da ne bo izvajalo dokazov, v zvezi s katerimi stranka v postopku ni podala zadostnih trditev o pravno odločilnih dejstvih in je zato mogoče kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP odpraviti brez oprave procesnih dejanj pred višjim sodiščem.