ZIZ člen 17, 17/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. ZFPPIPP člen 64, 396, 396/4.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - ugovorni razlog - ugovorni razlog prenehanja terjatve - prekluzija glede navajanja dejstev - izvajanje dokazov - neizvedba dokaza - zavrnitev pravno nepomembnega dokaznega predloga
Dolžnik mora v ugovoru konkretno navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v prvem odstavku 55. člena ZIZ, med drugim tudi iz razloga iz 8. točke, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Za navedeni ugovorni razlog velja prekluzija ugovornih navedb, kar pomeni, da dolžnik določenega pravno pomembna dejstva (npr. plačila terjatve) od določene faze postopka naprej ne more več uspešno uveljavljati (npr. od trenutka, ko bi to lahko in moral uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov).
ZIZ člen 38, 38/5, 38/6, 58, 58/1, 58/3. ZPP člen 337, 337/1.
potrebni stroški za izvršbo - stroški odgovora upnika na ugovor dolžnika - nedopustna pritožbena novota - vsebina pritožbe - ugovor zoper sklep o izvršbi - delno plačilo pred začetkom izvršilnega postopka - litispendenca v izvršilnem postopku - pravica do izjave
Dolžnik neutemeljeno vztraja pri ugovoru litispendence. Pritožbeno sodišče soglaša z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da pogoji za upoštevanje litispendence niso izpolnjeni (točka 8 in 9 obrazložitve), saj se litispendenca v izvršilnem postopku nanaša na zahtevek za izvršbo, ki ga postavi upnik v predlogu za izvršbo. Upoštevaje pojasnjeno hkrati ne smeta teči izvršilna postopka, ki sta identična glede strank, dolžnikove obveznosti in predlaganega izvršilnega sredstva ali predmeta. Navedeno pomeni, da čeprav je upnik neposredno že posegel na pokojnino dolžnika v Republiki Avstriji, to ni ovira, da ne bi zaradi poplačila celotne terjatve v izvršbi posegel na premoženje, ki ga ima dolžnik v Republiki Sloveniji.
stroški izvršilnega postopka - nagrada odvetnika za druge vloge - informativni seznam dolžnikovega premoženja - potrebni stroški izvršbe
Na podlagi dvanajstega odstavka 31. člena ZIZ lahko upnik tekom izvršilnega postopka od sodišča zahteva, da mu predloži informativni seznam dolžnikovega premoženja (v nadaljnjem besedilu: informativni seznam), ki vsebuje podatke o dolžnikovem premoženju iz elektronsko dosegljivih evidenc. Drži navedba sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da upnik za te podatke le zaprosi sodišče, vendar to po presoji pritožbenega sodišča pomeni le, da posebna obrazložitev take vloge upnika ni potrebna, vseeno pa gre za vlogo, ki je bila v obravnavani zadevi potrebna za izvršbo.
ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8, 452, 452/3, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - plačilo stanovanjskih in obratovalnih stroškov - pogodba o upravljanju - aktivna legitimacija upravnika - veljavnost pogodbe o upravljanju - potrebna večina za veljavnost pogodbe o upravljanju - pravica do izjave stranke - kršitev kontradiktornosti - zastopanje stranke - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - procesna sposobnost stranke - dvom o pravdni sposobnosti - pripravljalna vloga - pripravljalna vloga v pravdi - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti
Tožničina navedba iz dopolnitve tožbe, da so pogodbo o upravljanju podpisali etažni lastniki s solastniškim deležem, ki presega 50 %, je bila pravočasna in glede na to, da se toženec na to vlogo ni odzval, med pravdnima strankama niti pred vložitvijo pripravljalne vloge o deležu podpisnikov pogodbe ni bilo spora. Utemeljen je zato pritožbeni očitek, da je bila z neupoštevanjem navedbe o solastniških deležih etažnih lastnikov, ki so podpisali pogodbo o upravljanju, storjena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Zaključek o obstoju pripornega razloga begosumnosti je v izpodbijanem sklepu pravilno oprt na težo obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, višino predpisane kazni, močne navezne okoliščine na tujo državo, ko obdolženca na Republiko Slovenijo ne veže prav nobena navezna okoliščina in domnevno članstvo v hudodelski združbi, zaradi katerega bi lahko v primeru izpustitve na prostost imel pomoč pri skrivanju in izognitvi kazenskemu postopku.
Glede na do sedaj izkazane obtoženčeve osebne lastnosti, zlasti v postopku ugotovljeno preteklo kriminaliteto, ni mogoče pričakovati, da bi bil že pritožbeno predlagan milejši ukrep – hišni pripor, zadosten ukrep za preprečitve ponovitvene nevarnosti.
umik tožbe - stroški po umiku tožbe - zahteva za povračilo stroškov - trditveno in dokazno breme - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - prekoračitev tožbenega zahtevka
V pravdnem postopku tudi v procesnih, ne le v materialnopravnih vprašanjih spora, velja, da mora vsaka stranka navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Odločitev o kriteriju za povračilo stroškov (v tem primeru po načelu krivde) ne predstavlja nobene izjeme iz drugega odstavka 7. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00069781
ZGD-1 člen 505, 507, 507/1, 510, 510/2.. ZPP člen 262, 285, 318, 318/3, 318/4, 339, 339/1.
odškodninska tožba zoper poslovodjo družbe - sklep skupščine o vložitvi tožbe - sklep skupščine kot materialna predpostavka odškodninskega zahtevka zoper nekdanjega člana uprave - materialno procesno vodstvo - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba presenečenja
Za presojo uveljavljenega zahtevka je namreč ključno vprašanje, ali tožnica razpolaga s sklepom skupščine za vložitev odškodninske tožbe zoper toženca kot bivšega poslovodjo tožnice, kar predstavlja materialnopravno predpostavko za vložitev obravnavane tožbe. Navedeno dejstvo predstavlja odločilno dejstvo v postopku, ki mora biti izkazano, da sodišče lahko presoja vprašanje utemeljenost tožbenega zahtevka po njegovi podlagi in višini. Ker sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva tožnice ni pozvalo, naj dopolni svoje navedbe o obstoju ustreznega skupščinskega sklepa za vložitev obravnavane tožbe in za potrebne trditve predloži dokaze, je kršilo določbo 285. člena ZPP, zaradi česar je podana procesna kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - dovozna pot - parkirišče - skupno pripadajoče zemljišče - skupna obravnava - udeleženci postopka - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sklepa - obrazložitev odločitve o stroških postopka
Reševanja predlogov za določitev skupnega pripadajočega zemljišča na istih parcelah k več večstanovanjskim stavbam v soseski se je treba lotiti z združevanjem zadev v skupno obravnavo in z vključevanjem vseh potencialnih udeležencev v en (skupni) postopek. Zakon v takšni situaciji ne nalaga ravnanja (npr. kakršne koli dopolnitve predloga) predlagateljem, ampak sodišču.
URS člen 23. ZS člen 83. Sodni red (2016) člen 165. ZIZ člen 270, 272. EZ-1 člen 82.
motenje posesti - postopek izdaje začasne odredbe - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pravila o dodeljevanju zadev - zakoniti sodnik - nujna procesna opravila - dvom v nepristanskost - prednostna zadeva - načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe - znižan dokazni standard - odklop elektrike - motilno dejanje
V konkretni zadevi je bil spis dodeljen sodnici, ki je bila za dodeljevanje spisa na vrsti. Sodnica je bila odsotna ravno v času prejema tožbe in predloga za zavarovanje kot v času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe. Ko pa je tožena stranka vložila ugovor, pa je bila sodnica prisotna in je odločila o ugovoru. Tožba zaradi motenja posesti in odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe, je nujna zadeva po 83. členu Zakona o sodiščih, ki se obravnava prednostno. Zato je pravilno odločila prisotna sodnica, ki nadomešča sodnico, ki je bila takrat odsotna. Pomembno je, da je sodnica, ki je odločila o predlogu za izdajo začasne odredbe, bila določena vnaprej in po letnem razporedu, da je bilo to objavljeno vnaprej in predvidljivo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00068410
ZDR člen 184. OZ člen 82, 82/2, 131, 153, 153/3, 169, 622. ZPP člen 286b, 286b/1.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - odškodninska odgovornost delodajalca - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - odgovornost delodajalca za zagotovitev pogojev za varnost in zdravje delavca - skupno delovišče - delovna nesreča delavca podizvajalca - dejanski delodajalec - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - elementi civilnega delikta - solidarna odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca - ni soprispevka oškodovanca - višina denarne odškodnine - huda telesna poškodba - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost - tuja pomoč in nega - ogled kot dokazno sredstvo
V skladu s 622. členom OZ ima naročnik pravico nadzorovati posel in dajati navodila, če to ustreza naravi posla, podjemnik pa mu mora to omogočiti. Vsakršno sodelovanje prve toženke pri projektu zato, kot pravilno izpostavlja stranska intervenientka v pritožbi, res ne bi avtomatično pomenilo, da je prva toženka prevzela vlogo "dejanskega delodajalca", a ravnala je tako, da jo je. Bistvo je, da je bila ona dolžna opravljati že večkrat povzete naloge, kar je povzročilo, da je bila odgovorna za varstvo pri delu. Delo je organizirala, odrejala in nadzirala v smislu načina izvršitve posla, ne zgolj v smislu opredelitve predmeta pogodbe, torej končnega rezultata, ki naj ga podjemnik doseže.
Ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila prva toženka tista, ki je organizirala delo in bi morala poskrbeti za varno opravljanje dela, a je to opustila, saj za delo, ki ga je moral opraviti tožnik, ni bilo varnega orodja, utemeljujejo sklep, da je bilo njeno ravnanje protipravno. Iste ugotovitve utemeljujejo tudi sklep, da je med opustitvami prve toženke in škodo, ki je nastala ob poškodovanju s krožno žago domače izdelave, ki ni bila tehnično izpravna in atestirana, podana vzročna zveza. Stranska intervenientka prav tako ne pojasni, s čim naj bi prva toženka ali stranska intervenientka dokazali, da prva toženka za nastalo škodo ni kriva. Ob tem, in ker se krivda domneva, če toženec ne dokaže drugače, ni jasno, kakšne razloge o krivdi bi morala izpodbijana sodba vsebovati.
Delodajalec je z opustitvijo nadzora in s tem, ko ni bilo ustreznega orodja za delo, delavca prepustil samemu sebi in ga tako naravnost usmeril, da delo opravi na edini možni način, ki je bil z vidika varnosti pri delu povsem nesprejemljiv. Ob tehtanju vsega pojasnjenega tudi višje sodišče zaključuje, da tožniku ni mogoče pripisati prispevka k nastanku škode, in da zato ni podlage niti za delno razbremenitev odgovornosti prve toženke po tretjem odstavku 153. člena OZ.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - trditveno in dokazno breme - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - bilanca stanja - blokada TRR - čisti dobiček - opredmetena osnovna sredstva - čas odločanja sodišča
Iz izpiska TRR, ki ga je predlogu za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse priložila tožeča stranka res izhaja, kot da imata oba TRR oznako R. Vendar je sodišče prve stopnje v času odločanja o predlogu z vpogledom v evidenco TRR pri AJPES ugotovilo, da ima tožeča stranka še vedno odprta oba TRR, ki nista blokirana (ni oznake R). Navedeno po vpogledu v evidenco TRR pri AJPES ugotavlja tudi pritožbeno sodišče. Tožeča stranka sicer navaja, da je odločilno stanje na dan vložitve predloga, a iz predloženega izpiska ni razvidno, na kateri dan se ta nanaša. Tudi sicer z navedenimi navedbami ne more uspeti, saj je za odločitev ključen čas odločanja sodišča in ne vložitve predloga.
Tožena stranka ni ugovarjala stvarni pristojnosti, Okrožno sodišče v Celju pa bi se lahko po uradni dolžnosti izreklo za stvarno nepristojno zgolj ob predhodnem preizkusu tožbe.
Upoštevajoč naravo tožbenega zahtevka, je napačen materialnopravni zaključek izpodbijanega sklepa, da objektivne nevarnosti v obravnavani zadevi ne izkazuje dejstvo, da je toženka z možem sklenila darilno pogodbo za njegov delež, ko se je mogla ali morala zavedati, da s sklenitvijo tega posla obstoja možnost oškodovanja tožeče stranke. Zgolj že možnost, da bi toženka sporni delež odtujila ali obremenila dobrovernemu tretjemu, bi tožeči stranki onemogočalo uveljavitev terjatve, ki jo uveljavlja v tem postopku, s tem pa tudi možnost poplačila iz idealnega deleža nepremičnine, ki ga je toženkin mož odsvojil z darilno pogodbo.
ZIZ-I člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3. OZ člen 507, 508.
zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - predkupna pravica na nepremičnini - ustni dogovor
Nedenarna terjatev, ki jo v konkretnem primeru želi zavarovati upnik, je terjatev iz naslova ustno dogovorjene predkupne pravice za nakup predmetnih nepremičnin. Vsebina pravic in obveznosti strank dogovora o predkupni pravici izhaja iz določbe 507. člena OZ. Edina "terjatev", ki jo ima predkupni upravičenec do predkupnega zavezanca v tej fazi je zgolj, da ga zavezanec o nameravani prodaji ustrezno obvesti in mu ponudi, naj predmet prodaje kupi pod enakimi pogoji. V zadevi je v bistvu nesporno, da je to svojo obveznost prvi dolžnik kot predkupni upravičenec izpolnil (po presoji sodišča prve stopnje dne 26. 1. 2023), kar pomeni, da upnik v tem trenutku (v času podaje predloga za izdajo začasne odredbe) nima terjatve do prvega dolžnika iz naslova predkupne pravice, kot to pravilno izpostavlja pritožba. Ima zgolj pravico, da se skladno z določbo 508. člena OZ (enostransko) odloči, ali bo predkupno pravico izkoristil ali ne.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00068975
OZ člen 134, 178, 179/1. URS člen 15, 15/3, 34, 35, 39. ZPP člen 154, 154/2, 163, 163/4, 181, 286, 286/3, 337, 337/1, 339, 339/2-14, 339/2-15, 353, 354, 354/1, 355, 355/1.
kršitev osebnostnih pravic v tisku - protipravnost izjav - poseg v čast in dobro ime - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice
Žaljiva vrednostna sodba, ki temelji na napačno predstavljenih dejstvih, nedopustno posega v pravico tožnika do časti in dobrega imena. Osrednje sporočilo spornega članka, da je tožnik renegat, namreč nima podlage v dejstvih, kar kaže na zaničevalen namen prvega toženca. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da navedbe prvega toženca prekomerno posegajo v tožnikovo pravico do dobrega imena in časti, saj gre pri navedbah za vrednostno sodbo brez ustrezne zadostne dejstvene podlage, v ospredju pa je zaničevalen namen, ki brez dvoma krni ugled tožnika.
odločitev o stroških postopka - načelo uspeha strank
Skladno s sodno prakso sodišče praviloma odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške le tedaj, kadar je uspeh strank približno enak in kadar tudi ne gre za bistvene razlike pri višini pravdnih stroškov, ki so nastali eni ali drugi stranki, oziroma če obstajajo drugi utemeljeni, razumni in življenjsko sprejemljivi razlogi za takšno odločitev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da nobena od navedenih okoliščin v obravnavanem sporu ni podana.
krivdna odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca - besedno izzivanje - fizično nasilje - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - primarni in sekundarni strah - posttravmatska stresna motnja - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - stroški postopka - tek zakonskih zamudnih obresti
Verbalno izzivanje v konkretnem primeru tudi po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja toženčevega soprispevka k nastanku njegovih fizičnih poškodb, ki jih je povzročila tožnica s svojim fizičnim nasiljem nad tožencem.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo pri določitvi odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki je nastala tožnici zaradi ravnanja toženca.
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe pravilno ugotovilo, da je tožnica prišla v zamudo šele z vložitvijo tožbe dne 28.3.2019, ni pa tega upoštevalo tudi v izreku sodbe. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu ustrezno spremenilo izrek odločitve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00068106
KZ-1 člen 28, 332, 332/1, 332/1-1, 332/2. Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja preambula 5. Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja člen 3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
obremenjevanje in uničevanje okolja - zakonski znak kaznivega dejanja - dejanska škoda - opis kaznivega dejanja - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - hujša posledica - subjektivni odnos storilca - ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu
Pojem "dejanska škoda" je treba razumeti v smislu, da za izvršitev kaznivega dejanja Obremenjevanje in uničevanje okolja v obliki s hujšo posledico po drugem odstavku 332. člena KZ-1 ne zadošča nastanek vsake škode. Škoda mora biti znatna, občutna. Njen okoljski vpliv se lahko presoja z merili njenega trajanja, nepovrnljivosti (ireverzibilnost) ali učinka.