ZDZdr člen 30, 30/1, 31, 31/1, 32, 32/1, 50, 67. ZNP-1 člen 32, 32/2, 36, 36/3. ZPP člen 111, 111/4, 343, 343/2.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - pravna sredstva - pravica do pritožbe - dovoljenost pritožbe - upravičene osebe - zastopanje pred sodišči - obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki je odvetnik - pooblaščenec stranke - vročitev sklepa odvetniku - pritožba vložena po pooblaščencu - pravočasno vložena pritožba - odločitev o pritožbi - vročanje nasprotnemu udeležencu - laična pritožba - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - začetek teka roka za pritožbo - potek roka za pritožbo - zavrženje pritožbe kot prepozne - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - udeleženec v nepravdnem postopku - sodelovanje v postopku na nižji stopnji
Pritožbeni rok v postopkih po ZDZdr teče za vsako do pritožbe upravičeno osebo posebej, torej od dneva, ko je bil sklep vročen posameznemu pritožniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSM00068252
DZ člen 114. URS člen 22. ZD člen 32, 213, 240. ZMatR člen 20, 20/1, 20/3. ZPP člen 181, 224, 224/1, 224/4. ZZZDR člen 87.
prekinitev postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - oblikovanje zahtevka - vezanost na napotitveni sklep - pravni interes za ugotovitveno tožbo - enako varstvo pravic - sporna dejstva o očetovstvu - otrok, rojen izven zakonske zveze - vpis v matični register - sprememba vpisanega podatka v matični knjigi - javna listina - izpodbijanje resničnosti dejstev iz javne listine - izločitev v korist potomcev
Oblikovanje tožbenega zahtevka s katerim bo dedič A. A. uveljavljal, da B. B. ni dedinja po zapustniku in s katerim bo na podlagi 20. člena ZMatR lahko dosegel spremembo vpisanega podatka o očetovstvu, je njegova odločitev. Sodišče druge stopnje glede na podatke v zapuščinskem spisu lahko le domneva, da je bil v postopku pred upravnim organom neposredno izveden vpis v matični register, ker je odločitev o tem vpisu (ali vnosu priznanja v matični register) sledila predhodni presoji, da gre za pravno veljavno priznanje očetovstva, saj sicer vpis ne bi bil izveden.
ZFPPIPP člen 14, 14/2-1(1), 14/3-2, 231, 231/3, 234, 234/4, 235, 235/4, 242, 242/2. ZUstS člen 58.
stečajni postopek nad pravno osebo - začetek stečajnega postopka - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - insolventnost dolžnika - nedovoljeni pritožbeni razlogi - predlog za prekinitev postopka
Glede na določili četrtega odstavka 235. člena in četrtega odstavka 234. člena ZFPPIPP družbenik dolžnika ne more izpodbijati obstoja upnikove terjatve, izpodbija lahko le domnevno insolventnost.
način izvršitve kazni zapora - presoja vseh okoliščin
Teža, vrsta kaznivega dejanja pri stopnji krivde obsojenca, ob obsežni predkaznovanosti ter dejstvo, da je obsojeni še v dveh kazenskih postopkih, ne narekujeta predlaganega načina izvršitve kazni z zaporom ob koncu tedna. Glede na navedeno tudi pritožbeno sklicevanje na pogodbo o zaposlitvi za določen čas ne more biti uspešno. Ob dejstvu, da se obsojeni nahaja na prestajanju zaporne kazn od 8. 11. 2022 dalje, je nedvomno, da obsojeni na podlagi predmetne pogodbo o zaposlitvi ne opravlja dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00069960
ZPP člen 12, 184, 184/3, 285. ZD člen 104, 104/1, 137, 137/2. OZ člen 87, 87/1.
sprememba tožbe - materialno procesno vodstvo - pomoč prava neuki stranki - preklic darila zaradi velike nehvaležnosti - vrnitev darila - kondikcijski zahtevek - sprememba pravne podlage tožbenega zahtevka - razpolaganje z bodočo dediščino
Sprememba pravne podlage in zmanjšanje tožbenega zahtevka po uveljavljenih stališčih sodne prakse pa tudi zgolj poprava predloga ali pravilnejša formulacija istega zahtevka (pravilno oblikovanje tožbenega predloga ob nespremenjenem cilju pravde), ne pomeni spremembe tožbe.
Pouk prava neuki stranki je omejen na procesne pravice, ne zajema pouka o pravicah stranke iz materialnega prava.
Namen materialno procesnega vodstva je, da stranka zgolj zaradi nepravilnega oziroma napačno formuliranega tožbenega predloga ne bi izgubila pravde in prišla ob pravno varstvo, kadar je po uspehu obravnave jasno, da ima prav. V takem primeru je pobuda za spremembo stvarnega tožbenega predloga, ki ostaja v okviru tožbenega zahtevka, pravilna in skladna z 285. členom ZPP.
Pogodbeno razpolaganje s pričakovano dediščino ali z dednim deležem je neveljavno. Neveljavna je tudi vsaka pogodba o dediščini po kom drugem, ki je še živ.
ZPP člen 314, 314/1, 339, 339/2, 339/2-12. ZGD-1 člen 388, 388/2, 607, 607/2, 612, 612/1. ZNP člen 21. ZNP-1 člen 23, 23/2.
izključitev manjšinskih delničarjev - določitev primerne denarne odpravnine - delni sklep - materialni prekluzivni rok - dajatveni zahtevek - določnost predloga v nepravdnem postopku - višina odpravnine - materialno procesno vodstvo - obrestovanje - obresti na denarne depozite - ugotavljanje dejstev po uradni dolžnosti - smrt stranke med postopkom - procesno nasledstvo
V postopku sodne določitve denarne odpravnine sodišče določi primerno denarno odpravnino in nasprotnemu udeležencu naloži doplačila izključenim delničarjem. Ker je bila v postopku z delnim sklepom pravnomočno določena primerna denarna odpravnina, ni pa bilo odločeno o obveznosti denarnih doplačil, je bilo potrebno z delnim sklepom odločiti še o tem. V postopku sodnega preizkusa denarne odpravnine ima sodišče zakonsko pooblastilo, da samo ugotavlja dejstva in izvaja dokaze, ki jih niso navedli oziroma predlagali udeleženci.
V skladu s 612. členom ZGD-1 se dodatna denarna doplačila, ki so bila določena s pravnomočno sodno odločbo, od dneva vpisa pripojitve v register obrestujejo po obrestni meri, po kateri poslovna banka prevzemne družbe obrestuje denarne depozite, vezane za obdobje, ki je enako obdobju od vpisa pripojitve v register do izdaje sodne odločbe. Zakon ne določa, kako je v primeru, če ima prevzemna družba odprtih več bančnih računov pri različnih bankah. Višje sodišče meni, da v takem primeru zadostuje, da se pridobijo podatki o obrestnih merah za vsaj eno banko. Ni podlage za stališče pritožnika in bi bilo tudi pretogo, da bi bilo potrebno pridobiti podatke za vsako banko, pri kateri ima družba odprt račun.
prekinitev pravdnega postopka - predlog za prekinitev postopka - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - ni predhodno vprašanje - druga pravdna zadeva - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - namen pogodbe - presoja ugovorov - obstoj terjatve - pobotni ugovor
V drugi pravdi, ki teče pred istim sodiščem, ne bo odločeno o vprašanju, ki ga je predhodno treba rešiti tudi v tem postopku. V predmetni pravdi bo sodišče pri ugotavljanju, s kakšnim namenom je bila sklenjena sporna darilna pogodba, upoštevalo dejstva in okoliščine, ki so obstajale ob njenem sklepanju. Šele v teku obeh pravd dani ugovori, predvsem pa morebitna naknadna posledična (delna ali popolna) zavrnitev tožbenega zahtevka v drugi pravdi, zato niso odločilni.
OZ člen 619. ZUTD člen 167. ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 13, 62, 62/6, 118, 131. ZPP člen 2, 7, 212, 286, 325, 326, 327, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reparacijski zahtevek - pomanjkljiva trditvena podlaga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekoračitev tožbenega zahtevka - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Pogodbeno razmerje tožnika s prvo toženko je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegov dejanski delodajalec je bila druga toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar pa to, kot že navedeno, ne vpliva na tožnikov položaj delavca prve toženke za čas, ko je bil vključen v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja. Sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila druga toženka tožnikov dejanski delodajalec.
Druga toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za tožnikovo prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja že v času, ko je bil tožnik delavec prve toženke, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost tudi ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu. Le na tak način bo položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi zlorabe, saniran.
SPZ člen 118, 118/4-5, 119, 119/6. ZPP člen 339, 339/2-11.
gospodarski spor majhne vrednosti - rezervni sklad - izterjava vplačil v rezervni sklad - aktivna legitimacija - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - nedovoljeni pritožbeni razlogi
V tem sporu ne gre za tožbo na podlagi šestega odstavka 119. člena SPZ, ki bi jo vložil upravnik v svojem imenu, a v korist vsakokratnih etažnih lastnikov (izterjava sredstev na račun rezervnega sklada), temveč za tožbo na podlagi pete alineje četrtega odstavka 118. člena SPZ, kjer tožbo upravnik vloži v imenu in v korist vsakokratnih etažnih lastnikov. Vprašanje veljavnosti Pogodb je torej vprašanje veljavnega zastopanja etažnih lastnikov, na nepravilnost zastopanja pa se lahko sklicuje le stranka, ki naj bi bila nepravilno zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00084523
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5, 8. ZVPot člen 22, 22/4, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4.
kredit v CHF - pojasnilna dolžnost banke - dobra vera - valutno tveganje - ničnost kreditne pogodbe - nepoštenost pogodbenega določila - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
Ker pojasnilna dolžnost v obravnavani zadevi ni bila ustrezno opravljena, je neizravnana informacijska podrejenost imela pomen tudi za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja o neomejeni vezanosti kredita na tujo valuto.
sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter o stikih z otroki - zvišanje preživnine - sprememba sporazuma o stikih - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - znižanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - sprememba višine preživnine - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - preživninske potrebe otroka - pridobitne zmožnosti staršev - življenjski stroški - preživljanje otroka - kreditna obveznost staršev - razdelitev stroškov - konkretizacija pritožbenih navedb
Ocena sodišča je realna in v skladu s splošno znanimi potrebami otrok primerljive starosti. Pritožba ocene ne uspe omajati. Posplošeno zatrjevanje, da so mesečni stroški varstva in prehrane v vrtcu višji kot stroški šolskih potrebščin in prehrane v osnovni šoli, ne zadostuje.
spor iz razmerij med starši in otroki - sodna poravnava - določitev stikov - obseg stikov - sprememba stikov - zvišanje preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - izvenšolske dejavnosti - potrebe mladoletnega otroka - največja korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - neizvedba dokaza
Če ima deklica v času stika izvenšolsko aktivnost, je očetova dolžnost, da v okviru izvrševanja stika za to poskrbi in deklico odpelje na dejavnost. Tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, pa mora opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike. Ta določba materi nalaga, da otroka ne obremeni s preštevilnimi izvenšolskimi dejavnostmi. Za deklico je koristnejši stik z očetom, kot pa udeležba na več interesnih dejavnostih. Potrebam osemletne deklice zadostita že ena ali največ dve interesni dejavnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženka ni dala povoda za tožbo, saj je bila s svojo obveznostjo seznanjena šele po prejemu tožbe in jo je nato takoj poravnala. Zato je skladno s 157. členom ZPP pravilno odločilo, da ji je tožnica dolžna povrniti stroške postopka.
Pogodbeno razmerje tožnika s prvo toženko je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegov dejanski delodajalec je bila tretja toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar pa to, kot že navedeno, ne vpliva na tožnikov položaj delavca prve toženke za čas, ko je bil vključen v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja. Sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila tretja toženka tožnikov dejanski delodajalec.
Tretja toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri tožnikovih pravicah iz delovnega razmerja že v času, ko je bil tožnik delavec prve toženke, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost tudi ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu. Le na tak način bo položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi zlorabe, saniran.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev skrbnika - načelo kontradiktornosti - vročitev vloge - pravica do izjave - začasni skrbnik
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko predlagateljici ni dalo možnosti, da se o predlogu, ki posega v njen pravni položaj, izjavi in ko z njo in predlaganim začasnim skrbnikom ni opravilo razgovora, storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Že ta kršitev, ki jo je treba odpraviti, utemeljuje razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje (354. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
URS člen 28, 28/1. KZ-1 člen 2, 228, 228/1, 228/2. ZKP člen 370, 370/1-2, 372, 372-1.
poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitveni namen - opis kaznivega dejanja - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - lex certa
V konkretnem delu obtožnice so navedena vsa tista ravnanja obeh obtoženih, ki so oškodovance preslepila, da so za obtožence opravljali dela in ves čas verjeli, da jima bosta obtožena tudi plačala, ob dejstvu, da sta se obtoženca izgovarjala, da bo "plačano naslednji torek, čim prej, ko bo kaj denarja od storitev". V konkretnem delu je opisano tudi, da je družba, katere odgovorni osebi sta bila obtoženca, v času zapadlosti računov imela prilive v zneskih 139.061,47 EUR in 80.955,15 EUR, ki jih obtoženca nista namenila za poplačilo obveznosti družbe temveč sta denar dvigovala v gotovini, v skupnem znesku 158.988,35 EUR in na bančnih avtomatih v višini 25.420,00 EUR, kar pomeni, da nakazanega denarja družbi X. d. o. o. nista porabila za poplačilo njenih obveznosti temveč za osebne dvige.
gradbena pogodba - dodatno naročena dela - pavšalne pritožbene navedbe - pravilnost dokazne ocene
V obrazložitvi pritožbe je treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, vselej jasno in opredeljeno navesti, česar pa tožena stranka ni storila, temveč je le posplošeno navedla, da naj tožeča stranka ne bi uspela dokazati dogovora o izvedbi dodatnih del in same izvedbe del.
Sodna praksa ne terja, da se v tovrstnih sporih za posamezni dan navede posamezna dela in naloge, za kar se zavzema toženka. Navedbe tožnika so sicer res splošne, kot opozarja toženka je tožnik trdil, da je na proste dneve po potrebi razvažal perilo in vodo ter opravljal izvoze vozil, vendar pa je kljub temu zadostil trditvenemu bremenu, saj je za določena opravila zatrjeval, da jih je opravljal dnevno.
Na podlagi izpovedi prič je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik ob nedeljah ni mogel biti prost, saj je moral takrat voziti avtobus. Priče sicer tega niso povedale za vsako od posameznih nedelj, kjer je zabeleženo, da je bil tožnik prost, vendar so vse potrdile, da je moral ob nedeljah voziti avtobus, kar zadostuje.
Za ostalih 16 dni tedenskega počitka, za katere je bila tožniku prisojena odškodnina, iz sodbe ne izhaja, kakšne so bile konkretne zadolžite tožnika v času, ko naj bi koristil tedenski počitek in koliko časa je ta dela opravljal. Za presojo, da tožniku ni bil omogočen tedenski počitek, je ob pravilni materialnopravni presoji bistveno, kaj je počel na dan, ko je zaveden kot prost in koliko časa. Ne zadostuje splošna ugotovitev, da je tožnik na ostale proste dneve, ki niso nedelje, opravljal določena dela.
OZ člen 131. ZPP člen 14, 224, 340. ZPrCP člen 105.
odškodninska odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - prometna nesreča - kolo s pomožnim motorjem - kolesarska steza - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - poškodba kolesarja - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - ugovor deljene odgovornosti - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - kolesar - uporaba zaščitne čelade - prepoved vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola - nepričakovano ravnanje oškodovanca - policijski zapisnik o ogledu kraja prometne nezgode - zapisnik kot javna listina - potek dogodka - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Iz teorije in sodne prakse jasno izhaja stališče, da mora pravdno sodišče kljub kazenski obsodilni sodbi samostojno presojati ugovore toženca o obstoju deljene odgovornosti. Kazenska obsodilna sodba odgovora ne vsebuje, saj je vprašanje o obstoju soprispevka za ugotovitev obstoja kaznivega dejanja nepomembno. Zato ne predstavlja ovire za ugotavljanje tožnikovega soprispevka k nastali prometni nesreči v pravdi. Pravdno sodišče lahko - dokler ostane v okviru pravne kvalifikacije ugotovljenega kaznivega dejanja, ki ga je ugotovilo kazensko sodišče - dejstva ugotovi drugače kot kazensko.