ZDR-1 člen 5, 9, 13, 17, 62, 62/6. OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Od prenehanja delovnega razmerja s prvo toženko lahko od drugo toženke kot (dejanskega) delodajalca utemeljeno uveljavlja priznanje delovnega razmerja in s tem povezane pravice. Ob ugotovljeni zlorabi tožniku delovno razmerje pri drugo toženki namreč ne bi zakonito prenehalo niti na podlagi odpovedi, ki bi bila morda podana s strani njegovega zadnjega formalnega delodajalca. Ker je bil dejanski delodajalec v vtoževanem obdobju drugo toženka in gre torej za eno kontinuirano dejansko delovno razmerje pri drugo toženki, za odločitev tudi niso relevantni prehodi tožnika od enega k drugemu formalnemu delodajalcu.
prekinitev pravdnega postopka - predlog za prekinitev postopka - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - ni predhodno vprašanje - druga pravdna zadeva - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - namen pogodbe - presoja ugovorov - obstoj terjatve - pobotni ugovor
V drugi pravdi, ki teče pred istim sodiščem, ne bo odločeno o vprašanju, ki ga je predhodno treba rešiti tudi v tem postopku. V predmetni pravdi bo sodišče pri ugotavljanju, s kakšnim namenom je bila sklenjena sporna darilna pogodba, upoštevalo dejstva in okoliščine, ki so obstajale ob njenem sklepanju. Šele v teku obeh pravd dani ugovori, predvsem pa morebitna naknadna posledična (delna ali popolna) zavrnitev tožbenega zahtevka v drugi pravdi, zato niso odločilni.
ZPP člen 314, 314/1, 339, 339/2, 339/2-12. ZGD-1 člen 388, 388/2, 607, 607/2, 612, 612/1. ZNP člen 21. ZNP-1 člen 23, 23/2.
izključitev manjšinskih delničarjev - določitev primerne denarne odpravnine - delni sklep - materialni prekluzivni rok - dajatveni zahtevek - določnost predloga v nepravdnem postopku - višina odpravnine - materialno procesno vodstvo - obrestovanje - obresti na denarne depozite - ugotavljanje dejstev po uradni dolžnosti - smrt stranke med postopkom - procesno nasledstvo
V postopku sodne določitve denarne odpravnine sodišče določi primerno denarno odpravnino in nasprotnemu udeležencu naloži doplačila izključenim delničarjem. Ker je bila v postopku z delnim sklepom pravnomočno določena primerna denarna odpravnina, ni pa bilo odločeno o obveznosti denarnih doplačil, je bilo potrebno z delnim sklepom odločiti še o tem. V postopku sodnega preizkusa denarne odpravnine ima sodišče zakonsko pooblastilo, da samo ugotavlja dejstva in izvaja dokaze, ki jih niso navedli oziroma predlagali udeleženci.
V skladu s 612. členom ZGD-1 se dodatna denarna doplačila, ki so bila določena s pravnomočno sodno odločbo, od dneva vpisa pripojitve v register obrestujejo po obrestni meri, po kateri poslovna banka prevzemne družbe obrestuje denarne depozite, vezane za obdobje, ki je enako obdobju od vpisa pripojitve v register do izdaje sodne odločbe. Zakon ne določa, kako je v primeru, če ima prevzemna družba odprtih več bančnih računov pri različnih bankah. Višje sodišče meni, da v takem primeru zadostuje, da se pridobijo podatki o obrestnih merah za vsaj eno banko. Ni podlage za stališče pritožnika in bi bilo tudi pretogo, da bi bilo potrebno pridobiti podatke za vsako banko, pri kateri ima družba odprt račun.
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 18, 18/2, 83, 219a.
izločitev nedovoljenih dokazov - verodostojnost priče - namen izločitve - pravica do zaslišanja obremenilne priče
Obrambna zatrjevanja, da zmožnost le osnovnega komuniciranja ilegalnih migrantov s policisti, kateri naj bi se poleg tega znašli v podrejenem položaju napram policistom, ob tem, da naj ne bi bili poučeni, da imajo možnost svobodno pričati, terja oceno, da njihove izjave po vsebini niso odraz dejanskega stanja, predstavljajo izključno samo tisto, kar nenazadnje navaja pritožnica sama; namreč način izpodbijanja dokazne vrednosti izjav, katere naj bi ilegalni migranti dali policistom, kar pa ne more biti predmet instituta izločitve dokazov v skladu z določbo drugega odstavka člena 18 in določbo člena 83 ZKP. Enako stališče sodišče druge stopnje zavzema tudi glede pritožničinega opozorila, da naj bi dva od ilegalnih migrantov podajala izjavo ob isti uri; tudi navedeno izkazuje, da zagovornica preko pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov napada verodostojnost izjav, zabeleženih v uradnih zaznamkih o informativnih izjavah ilegalnih migrantov z dne 3. 10. 2014, s tem pa skuša izpodbiti dokazni standard, potreben za izdajo odredbe o preiskavi mobilnega telefonskega aparata, najdenega v osebnem avtomobilu Saab.
Institut izločitve dokazov ni namenjen presoji verodostojnosti podatkov, na katerih temelji odredba o preiskavi na podlagi člena 219a ZKP, pač pa presoji, ali so bili določeni dokazi pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma s kršitvijo določb ZKP oziroma na podlagi takih nedovoljenih dokazov, česar pa pritožnica tudi v navedenem delu določno ne zatrjuje.
Pritožnica bi sicer, glede na odredbe za vabljenje prič v preiskavi, utegnila imeti prav v zvezi s pravico obtoženca do zaslišanja obremenilnih prič; vendar, kot je bilo v tej odločbi že razloženo, s strani obrambe zatrjevani način kršitve te procesne pravice obtoženca v preiskavi ni v vzročni zvezi z zakonitostjo načina pridobitve izpovedb prič s strani preiskovalnega sodnika.
sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter o stikih z otroki - zvišanje preživnine - sprememba sporazuma o stikih - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - znižanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - sprememba višine preživnine - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - preživninske potrebe otroka - pridobitne zmožnosti staršev - življenjski stroški - preživljanje otroka - kreditna obveznost staršev - razdelitev stroškov - konkretizacija pritožbenih navedb
Ocena sodišča je realna in v skladu s splošno znanimi potrebami otrok primerljive starosti. Pritožba ocene ne uspe omajati. Posplošeno zatrjevanje, da so mesečni stroški varstva in prehrane v vrtcu višji kot stroški šolskih potrebščin in prehrane v osnovni šoli, ne zadostuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00068848
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 14.
škodni dogodek - premoženjska in nepremoženjska škoda - predlog za kazenski pregon - prepir - bivša zakonca - nasilje v družini - dokaz s sodnim izvedencem - kršitev javnega reda in miru - dokazna ocena - telesna poškodba - prepričanje kot dokazni standard - izvedensko mnenje iz kazenskega postopka - sodba presenečenja - zavrnilna sodba - vezanost pravdnega sodišča na kazensko sodbo
V kazenskem postopku je bila zoper toženca izdana zavrnilna sodba, kar pomeni, da vezanosti pravdnega sodišča v smislu 14. člena ZPP ni bilo.
Pravilno je materialnopravno izhodišče, da bi morala tožnica trditev o pravno pomembnem dejstvu (da se je škodni dogodek zgodil na zatrjevani način) dokazati s stopnjo prepričanja, saj okoliščine konkretnega primera ne utemeljujejo znižanja tega dokaznega standarda.
Sodna praksa ne terja, da se v tovrstnih sporih za posamezni dan navede posamezna dela in naloge, za kar se zavzema toženka. Navedbe tožnika so sicer res splošne, kot opozarja toženka je tožnik trdil, da je na proste dneve po potrebi razvažal perilo in vodo ter opravljal izvoze vozil, vendar pa je kljub temu zadostil trditvenemu bremenu, saj je za določena opravila zatrjeval, da jih je opravljal dnevno.
Na podlagi izpovedi prič je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik ob nedeljah ni mogel biti prost, saj je moral takrat voziti avtobus. Priče sicer tega niso povedale za vsako od posameznih nedelj, kjer je zabeleženo, da je bil tožnik prost, vendar so vse potrdile, da je moral ob nedeljah voziti avtobus, kar zadostuje.
Za ostalih 16 dni tedenskega počitka, za katere je bila tožniku prisojena odškodnina, iz sodbe ne izhaja, kakšne so bile konkretne zadolžite tožnika v času, ko naj bi koristil tedenski počitek in koliko časa je ta dela opravljal. Za presojo, da tožniku ni bil omogočen tedenski počitek, je ob pravilni materialnopravni presoji bistveno, kaj je počel na dan, ko je zaveden kot prost in koliko časa. Ne zadostuje splošna ugotovitev, da je tožnik na ostale proste dneve, ki niso nedelje, opravljal določena dela.
prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Razlog kršitve prepovedi približanja, pa četudi je to s strani obdolženca domnevana korist otrok, namreč ne more vplivati na zaključek o nevarnosti, da bo obdolženi očitana mu kazniva dejanja ponovil, kvečjemu njegovo opravičevanje kršitev in nesprejemanje odgovornosti za svoja dejanja kaže na njegov izredno nespoštljiv odnos do pravnih norm oziroma odločb sodišča, kot mu je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Pritožbeno izpostavljena obdolženčeva nezmožnost kontroliranja čustvenih stanj pa kvečjemu govori v prid pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o obstoju ponovitvene nevarnosti.
OZ člen 131. ZPP člen 14, 224, 340. ZPrCP člen 105.
odškodninska odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - prometna nesreča - kolo s pomožnim motorjem - kolesarska steza - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - poškodba kolesarja - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - ugovor deljene odgovornosti - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - kolesar - uporaba zaščitne čelade - prepoved vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola - nepričakovano ravnanje oškodovanca - policijski zapisnik o ogledu kraja prometne nezgode - zapisnik kot javna listina - potek dogodka - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Iz teorije in sodne prakse jasno izhaja stališče, da mora pravdno sodišče kljub kazenski obsodilni sodbi samostojno presojati ugovore toženca o obstoju deljene odgovornosti. Kazenska obsodilna sodba odgovora ne vsebuje, saj je vprašanje o obstoju soprispevka za ugotovitev obstoja kaznivega dejanja nepomembno. Zato ne predstavlja ovire za ugotavljanje tožnikovega soprispevka k nastali prometni nesreči v pravdi. Pravdno sodišče lahko - dokler ostane v okviru pravne kvalifikacije ugotovljenega kaznivega dejanja, ki ga je ugotovilo kazensko sodišče - dejstva ugotovi drugače kot kazensko.
SPZ člen 118, 118/4-5, 119, 119/6. ZPP člen 339, 339/2-11.
gospodarski spor majhne vrednosti - rezervni sklad - izterjava vplačil v rezervni sklad - aktivna legitimacija - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - nedovoljeni pritožbeni razlogi
V tem sporu ne gre za tožbo na podlagi šestega odstavka 119. člena SPZ, ki bi jo vložil upravnik v svojem imenu, a v korist vsakokratnih etažnih lastnikov (izterjava sredstev na račun rezervnega sklada), temveč za tožbo na podlagi pete alineje četrtega odstavka 118. člena SPZ, kjer tožbo upravnik vloži v imenu in v korist vsakokratnih etažnih lastnikov. Vprašanje veljavnosti Pogodb je torej vprašanje veljavnega zastopanja etažnih lastnikov, na nepravilnost zastopanja pa se lahko sklicuje le stranka, ki naj bi bila nepravilno zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev skrbnika - načelo kontradiktornosti - vročitev vloge - pravica do izjave - začasni skrbnik
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko predlagateljici ni dalo možnosti, da se o predlogu, ki posega v njen pravni položaj, izjavi in ko z njo in predlaganim začasnim skrbnikom ni opravilo razgovora, storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Že ta kršitev, ki jo je treba odpraviti, utemeljuje razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje (354. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
URS člen 28, 28/1. KZ-1 člen 2, 228, 228/1, 228/2. ZKP člen 370, 370/1-2, 372, 372-1.
poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitveni namen - opis kaznivega dejanja - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - lex certa
V konkretnem delu obtožnice so navedena vsa tista ravnanja obeh obtoženih, ki so oškodovance preslepila, da so za obtožence opravljali dela in ves čas verjeli, da jima bosta obtožena tudi plačala, ob dejstvu, da sta se obtoženca izgovarjala, da bo "plačano naslednji torek, čim prej, ko bo kaj denarja od storitev". V konkretnem delu je opisano tudi, da je družba, katere odgovorni osebi sta bila obtoženca, v času zapadlosti računov imela prilive v zneskih 139.061,47 EUR in 80.955,15 EUR, ki jih obtoženca nista namenila za poplačilo obveznosti družbe temveč sta denar dvigovala v gotovini, v skupnem znesku 158.988,35 EUR in na bančnih avtomatih v višini 25.420,00 EUR, kar pomeni, da nakazanega denarja družbi X. d. o. o. nista porabila za poplačilo njenih obveznosti temveč za osebne dvige.
pripor - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po razglasitvi sodbe
Pritožba z izpodbijanjem dokazne ocene, sprejete po sodišču prve stopnje v še nepravnomočni sodbi z dne 19. 6. 2023 ter posledičnem očitanju zmotno ugotovljenega dejanskega stanja glede izpolnjenosti objektivnih in subjektivnih znakov obtožencu očitanega poskusa kaznivega dejanja, v predmetnem pritožbenem preizkusu ne more biti uspešna, saj je pravilnost in zakonitost sodbe z dne 19. 6. 2023 lahko le predmet pritožbenega preizkusa te sodbe.
OZ člen 285, 285/1, 642, 642, 642/3, 649, 649/1. GZ člen 64, 64/2.
gradbena pogodba - gradbena in podjemna pogodba - gradnja stanovanjske hiše z garažo - popis del - zemeljski izkop - projektna dokumentacija - dokazi in dokazovanje - gradbena knjiga - opravljena gradbena dela - plačilo za izvedeno delo - predračun - sklenitev gradbene pogodbe - pogajanja - odstop od pogodbe - predaja del
Neobstoj gradbenega dnevnika ne pomeni, da naročniku izvedenih del ni treba plačati. Nasprotno, če je dokazano, da so bila izvedena, jih mora plačati.
Dejstvo, da tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predložil dobavnic o vgrajenem tamponskem pesku (kot je pojasnil, jih ni mogel predložiti, ker z njimi več ne razpolaga), ne omogoča presoje (za katero se zavzema pritožnik), da vtoževanih del ni opravil.
ZFPPIPP člen 14, 14/2-1(1), 14/3-2, 231, 231/3, 234, 234/4, 235, 235/4, 242, 242/2. ZUstS člen 58.
stečajni postopek nad pravno osebo - začetek stečajnega postopka - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - insolventnost dolžnika - nedovoljeni pritožbeni razlogi - predlog za prekinitev postopka
Glede na določili četrtega odstavka 235. člena in četrtega odstavka 234. člena ZFPPIPP družbenik dolžnika ne more izpodbijati obstoja upnikove terjatve, izpodbija lahko le domnevno insolventnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00069960
ZPP člen 12, 184, 184/3, 285. ZD člen 104, 104/1, 137, 137/2. OZ člen 87, 87/1.
sprememba tožbe - materialno procesno vodstvo - pomoč prava neuki stranki - preklic darila zaradi velike nehvaležnosti - vrnitev darila - kondikcijski zahtevek - sprememba pravne podlage tožbenega zahtevka - razpolaganje z bodočo dediščino
Sprememba pravne podlage in zmanjšanje tožbenega zahtevka po uveljavljenih stališčih sodne prakse pa tudi zgolj poprava predloga ali pravilnejša formulacija istega zahtevka (pravilno oblikovanje tožbenega predloga ob nespremenjenem cilju pravde), ne pomeni spremembe tožbe.
Pouk prava neuki stranki je omejen na procesne pravice, ne zajema pouka o pravicah stranke iz materialnega prava.
Namen materialno procesnega vodstva je, da stranka zgolj zaradi nepravilnega oziroma napačno formuliranega tožbenega predloga ne bi izgubila pravde in prišla ob pravno varstvo, kadar je po uspehu obravnave jasno, da ima prav. V takem primeru je pobuda za spremembo stvarnega tožbenega predloga, ki ostaja v okviru tožbenega zahtevka, pravilna in skladna z 285. členom ZPP.
Pogodbeno razpolaganje s pričakovano dediščino ali z dednim deležem je neveljavno. Neveljavna je tudi vsaka pogodba o dediščini po kom drugem, ki je še živ.
OZ člen 619. ZUTD člen 167. ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 13, 62, 62/6, 118, 131, 131/4, 161, 161/1, 200, 200/3. ZPP člen 2, 7, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - pravočasnost vložitve tožbe - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - vrnitev delavca na delo - reparacijski zahtevek - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - pomanjkljiva trditvena podlaga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekoračitev tožbenega zahtevka - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Pogodbeno razmerje tožnika s prvo toženko je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegov dejanski delodajalec je bila tretja toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar pa to, kot že navedeno, ne vpliva na tožnikov položaj delavca prve toženke za čas, ko je bil vključen v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja. Sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila tretja toženka tožnikov dejanski delodajalec.
Tretja toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri tožnikovih pravicah iz delovnega razmerja že v času, ko je bil tožnik delavec prve toženke, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost tudi ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu. Le na tak način bo položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi zlorabe, saniran.
Pogodbeno razmerje tožnika s prvo toženko je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegov dejanski delodajalec je bila tretja toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar pa to, kot že navedeno, ne vpliva na tožnikov položaj delavca prve toženke za čas, ko je bil vključen v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja. Sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila tretja toženka tožnikov dejanski delodajalec.
Tretja toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri tožnikovih pravicah iz delovnega razmerja že v času, ko je bil tožnik delavec prve toženke, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost tudi ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu. Le na tak način bo položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi zlorabe, saniran.