KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067907
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 118, 119, 119/1, 120, 120/2, 120/4.
kaznivo dejanje grožnje - opis kaznivega dejanja - zakonski znak kaznivega dejanja - izvršitvena ravnanja - kvalificirana oblika - grdo ravnanje - posledice - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - obarvani naklep - bistveno zmanjšana prištevnost - varstveno nadzorstvo - pravilnost vročitve sodbe - nadomestna vročitev sodnega pisanja
Pasivni subjekt očitanega kaznivega dejanja je zunajzakonska partnerka obdolženca, zoper katero je obdolženi po očitku usmeril svoj fizični napad v obliki prijema za vrat, davljenja, močnega potiska na posteljo, večkratnih udarcev po glavi s pestjo in vrženjem mobilnega telefona proti njej. Ni tudi dvoma, kakšne posledice je obdolženi, na področju telesne in duševne celovitosti oškodovanke, zatrjevano povzročil z očitanim kaznivim dejanjem; glede na konkretni opis je B. B. utrpela bolečine in podplutbe na glavi ter občutek osebne ogroženosti, prestrašenosti in močne vznemirjenosti. Na zapisani način je konkretizirano izvršitveno ravnanje obdolženca zoper točno določeno oškodovanko s točno določenimi poškodbenimi posledicami, ta konkretni dejanski stan pa, upoštevaje naravo zatrjevanega obdolženčevega ravnanja, zajema tudi konkretizacijo posebnega abstraktno določenega namena ustrahovanja in vznemirjenja B. B.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja za polni delovni čas - dokazna ocena izpovedbe strank in priče
Stranki sta za čas od 1. 10. 2015 dalje sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, za 20 ur na teden, za delovno mesto pomožna dela v gozdarstvu. Po presoji prvostopenjskega sodišča ni dokazan obstoj elementov delovnega razmerja v obsegu skupno 40 ur tedensko, s čimer soglaša tudi pritožbeno sodišče.
zavrženje vloge - sodnik posameznik - rok za pritožbo - zamuda roka - zamudna sodba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - oprava zamujenega dejanja - COVID-19
Sodišče je pritožbo zoper zamudno sodbo po vsebini pravilno obravnavalo tudi kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za odgovor na tožbo, ki bi lahko preprečil izdajo zamudne sodbe. Prva tožena stranka je namreč navedla, da se na postopek zaradi bolezni (covid) ni uspela ustrezno odzvati.
ZKP člen 17, 148, 214, 214/1, 215, 285b, 285e. URS člen 22, 36. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
predlog za izločitev dokazov - odredba o hišni preiskavi - dokazni standard - utemeljeni razlogi za sum - predobravnavni narok - odločanje o izločitvi - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov
Določba 285.e člena ZKP predsedniku senata po opravljenem naroku iz 285.b člena ZKP omogoča, da pred odločitvijo o izločitvi dokazov izvede potrebne dokaze, kar je bilo storjeno tudi v obravnavnem primeru, ni pa ponujanje in izvajanje dokazov na navedeni zakonski podlagi namenjeno temu, da z dodatnimi, novo predloženimi dokazi, s katerimi preiskovalni sodnik v času izdaje odredbe za hišno preiskavo ni razpolagal, celostno in na novo ocenjuje izpolnjenost pogojev dokaznega standarda za izdajo problematizirane odredbe za hišno preiskavo.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 11, 13.. URS člen 22, 26, 39.. ZJZ člen 6, 21, 21/7.
javnopravna odškodninska odgovornost države - pravica do zbiranja in združevanja - obrazloženost odločbe - kvalificirana stopnja napačnosti - arbitrarnost odločanja
Prepoved arbitrarnosti izhaja iz določila 22. člena URS, po katerem je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Arbitrarnost pri sprejemanju odločitev pomeni samovoljno odločanje, ki je očitno napačno in brez razumnih pravnih argumentov. Odločba sodišča ali upravnega organa je samovoljna, če bi že na prvi pogled iz nje razbrali, da je bilo o nečem odločeno v očitnem nasprotju z zakonom ali celo brez zakonske podlage ali brez vsakih (razumnih) razlogov. Vsaka napačna razlaga oziroma uporaba zakonske norme sama po sebi ni arbitrarna. Prag za ugotovitev arbitrarnosti mora biti visok, saj bi bila sicer vsaka nezakonita odločba sodišča oziroma upravnega organa, ki je obremenjena s postopkovnimi kršitvami v smislu nejasnih, pomanjkljivih razlogov ali nepravilno uporabo materialnega prava, lahko označena za arbitrarno in kot takšna podlaga za odškodninsko odgovornost države.
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - mejna kontrola - policist
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da narava tožnikovega dela ni onemogočala odmora; do prehodov meje ni prihajalo ves čas in je lahko v tem vmesnem času koristil odmor; če bi bil odmor prekinjen (na prehodu je bila spuščena zapornica), bi ga lahko koristil v več delih. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je odmor lahko omogočen na tak način.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00066900
URS člen 23. ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/1, 108/2, 108/3, 108/4, 110, 110/2. ZST-1 člen 12, 12/3.
predlog za podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - dopolnitev nepopolne vloge - dopolnitev predloga za taksno oprostitev - upravičen razlog za podaljšanje roka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - skrbnost ravnanja stranke - trditveno in dokazno breme stranke - osebne okoliščine - komunikacija med odvetnikom in stranko
Tožnika sta v tem postopku že trikrat zaprosila za taksno oprostitev. Opravičljivih razlogov za nadaljnje podaljšanje sodnega roka nista izkazala.
Medsebojna (ne)komunikacija strank in odvetnika v mandatnem razmerju ni upravičen razlog za podaljšanje sodnega roka.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00068619
ZVZD-1 člen 5.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - dejanski delodajalec
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da se kljub tožnikovi formalni zaposlitvi pri toženki ta ni štela za delodajalca v širšem smislu ZVZD-1, temveč je bil to tisti, ki je delo na delovišču v A. dejansko organiziral in nadzoroval.
sodna taksa - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrnjen predlog za oprostitev
Sodišče je ugovor zoper plačilni nalog pravilno zavrglo, saj je toženec zamudil rok za njegovo vložitev.
Ker pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da toženec ne more biti oproščen plačila sodne takse za postopek o pritožbi, saj ta znaša le 24,00 EUR.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - začasen odvzem vozniškega dovoljenja med kazenskim postopkom - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja - enkratni dogodek - sposobnost varno voziti v cestnem prometu - nevaren voznik - neobrazloženost sklepa
Povzemanje navedb ugovora ne pomeni vsebinske presoje, kot tudi ne nadaljnje navajanje, da o sposobnosti storilca za varno vožnjo ni moč sklepati samo na podlagi enega dogodka. Sklicevanje na sodno prakso (en judikat višjega sodišča), je po oceni višjega sodišča neupoštevno in nezadostno ob dejstvu, da je okoliščine, ki se pojavljajo v zvezi s posamičnim dogodkom in storilcem, potrebno obravnavati in pomen le-teh presojati konkretno za vsak primer, taka presoja pa je v obravnavanem primeru izostala.
preizkus obstoja pripornih razlogov po 207. členu ZKP
Izpodbijani sklep je ugotovitveni sklep, ki temelji na drugem odstavku 207. člena ZKP. Podlaga za izdajo takega sklepa je ocena, da se okoliščine, ki so obstajale ob odreditvi pripora in njegovem podaljšanju po vloženi obtožnici oziroma v času po vloženi obtožnici, niso spremenile.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3, 118, 118/1, 137, 137/2. ZPP člen 274, 327, 327/3, 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - bolniški stalež - utemeljenost odpovednega razloga - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - zavrženje tožbe - res iudicata - delna sprememba izpodbijane sodbe
Bistveno za presojo zakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je, da je bila tožnica po nesporni ugotovitvi sodišča prve stopnje ves čas od prejema pisnega opozorila pred odpovedjo 30. 11. 2020 do 22. 4. 2021, ko je že učinkovala nova ponujena pogodba o zaposlitvi za drugo delovno mesto, začasno nezmožna za delo. Tožnica posledično v tem času po pravilni presoji sodišča prve stopnje ni mogla storiti kršitev, ki se ji očitajo v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je odpoved nezakonita.
Toženka kot delodajalec s svojim internim aktom ni mogla poseči v zakonsko pravico (in dolžnost) delavca do "nedela", ki jo ima v času začasne nezmožnosti za delo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00068227
ZNPPol člen 19.. KZ-1 člen 49, 49/2, 308, 308/6.. ZKP člen 8, 8/, 394, 394/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - nevarnost za življenje in zdravje - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - kazenska sankcija - sprememba kazenske sankcije - olajševalne okoliščine - skrb za mladoletne otroke
Pravica do tolmačenja v predkazenskem postopku ni povsem enaka tisti, ki velja za kazenski postopek, saj 19. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije določa, da policisti pri ustnem sporazumevanju z osebami, ki ne razumejo slovenskega jezika, lahko uporabijo drug jezik, ki ga ta oseba razume. Na zaslišanjem pred preiskovalnim sodnikom pa je bil tako obtožencu, kot obema zaslišanima prebežnikoma, zagotovljen tolmač, obtoženec pa je tudi potrdil, da je dal dovoljenje za pregled mobitelov in PIN kartice. To pa hkrati pomeni, da obtožencu ni bila kršena pravica do uporabe jezika v postopku in da je vse dane pravne pouke tudi razumel.
Za obstoj zakonskega znaka po šestem odstavku 308. člena KZ-1, namreč ni potrebno, da bi pri prevozu prebežnikov že nastala konkretna nevarnost za življenje in zdravje ljudi, kot je to veljalo pred novelo Kazenskega zakonika. Iz zakonske dikcije namreč izhaja, da bo ta pravna opredelitev podana tudi, kadar storilec drugega izpostavi nevarnosti za življenje ali zdravje, kar že po definiciji predstavlja nižjo stopnje ogrozitve. V konkretnem primeru ne gre prezreti, da se je v prtljažnem prostoru vozila nahajalo kar trinajst moških oseb, med njimi pa so se nahajali tudi kosi prtljage. Takšno stanje je lepo razvidno iz albuma fotografij in gotovo je, da tem potnikom pri prevozu ni bila omogočena minimalna varnost, saj potniki niso niti sedeli, niti niso imeli oprijemališča, kar pomeni, da so tudi po oceni pritožbenega sodišča bili izpostavljeni nevarnosti.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-4, 8, 8/3, 11, 11/3, 14a, 34a, 34a/1. ZPP člen 105a, 105a/1, 154, 154/1.
sodna taksa - zavrnjen predlog za oprostitev - prepozen ugovor zoper plačilni nalog
Sodišče je ugovor zoper plačilni nalog pravilno zavrglo, saj je toženec zamudil rok za njegovo vložitev.
Sodišče prve stopnje je sprejelo pravilno stališče, da ne obstaja pravna podlaga za to, da bi se toženca kot pravno osebo, ki v individualnem delovnem sporu ni uspel, oprostilo plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.