Ni odločilno, ali so žice razpotegnili delavci izvajalca gradbenih del. Odločilno je, da zavarovanec tožene stranke ni poskrbel, da se gradbeni material in zlasti žice ne bi nahajale na pločniku, kjer so hodili pešci.
Zavarovanec tožene stranke bi moral zagotoviti postavitev materiala ob pločniku tako, da ne sega na pločnik in da onemogoči, da se tenke žice nahajajo na pločniku. Tožnica je hodila s primerno skrbnostjo, saj tankih žic ni videla. Skrbnost dobrega pešca ne zahteva, da pešec poleg materiala, ki je bil delno tudi na pločniku, opazuje, ali so mogoče tudi tenke žice.
razveljavitev plačilnega naloga - nastanek taksne obveznosti - končni uspeh strank
Ker se je v pritožbenem postopku izkazalo, da taksna obveznost zaradi spremenjenega uspeha strank v postopku pred sodiščem prve stopnje za toženca ni nastala v višini, kot izhaja iz plačilnega naloga, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora nepravilna.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 2, 3, 104, 311, 314, 314/1, 336, 346, 347, 382. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-f. ZDR-1 člen 202. ZDoh-2 člen 15, 15/5, 44, 253. ZST-1 člen 3, 3/2.
Ker toženec ni zaključil izobraževanja v roku, kot je bil nazadnje določen v aneksu k pogodbi o štipendiranju, je tožeča stranka utemeljeno zahtevala vračilo štipendije v skladu s pogodbo o štipendiranju.
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da ima terjatev za vračilo štipendije v obravnavanem sporu naravo kadrovske štipendije, da gre v skladu z alinejo f) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 za individualni delovni spor, ter da gre za terjatev iz delovnega razmerja, ki po določbi 202. člena ZDR-1 zastara v petletnem roku.
Terjatvi, pri katerih je od ene potrebno obračunati davke in prispevke, od druge pa ne, nista istovrstni. Terjatvi tudi nista vzajemni, saj je v tem razmerju udeležena tudi država, kot upravičenka.
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da bi toženčeva obveza zapadla najkasneje 30. 5. 2013. Pogodbene obresti se namreč skladno z 382. členom OZ lahko dogovorijo za obdobje od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti.
Čeprav je sodišče pri določitvi višine kazni utemeljeno izpostavilo kot obtoževalne okoliščine kriminalno količino, intenziteto ter čas izvrševanja kaznivega dejanja, pa je dalo premalo poudarek olajševalnim okoliščinam in sicer okoliščini, da obtoženi še ni bil kaznovan pred sodiščem ali pred sodnikom za prekrške, da je storitev kaznivega dejanja priznal, obžaloval in da je kaznivo dejanje storil v stanju zamanjšane prištevnosti, kar je prav tako potrebno upoštevati kot olajševalno okoliščino.
povrnitev stroškov - obnova fasade - večstanovanjska stavba - podjemna pogodba (pogodba o delu) - podpis pogodbe - potrebna večina etažnih lastnikov - solastniški deleži na skupnih objektih in napravah - solastniški delež na nepremičnini
V 3. členu SZ-1 je zapisano, da stanovanjske stavbe sestavljajo posamezni deli in skupni deli. Po 30. členu SZ-1 pa se stroški upravljanja ter drugi stroški, ki izvirajo iz več stanovanjske stavbe delijo v skladu s solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače. Delež tožene stranke je bil pravilno izračunan in tudi zapisan v Pogodbi.
ZIZ člen 57, 57/2. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/2.
zavarovanje z začasno odredbo - odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravočasnost odgovora - tek procesnega roka
Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo, na podlagi katerih podatkov zaključuje, da tožeča stranka na ugovor tožene stranke ni (pravočasno) odgovorila, zaradi česar izpodbijanega sklepa niti ni mogoče preizkusiti.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - vročitev sodbe - začetek teka roka za pritožbo
Določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP je treba razlagati na način, da se vročitev, če naslovnik pisanja v petnajstih dneh od prejema obvestila ne dvigne, šteje za opravljeno zadnji dan petnajstdnevnega roka, rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči šestnajsti dan po puščenem obvestilu.
ZFPPIPP člen 328, 339, 339/1, 341, 341/7-1, 341/7-2.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja terjatve - izhodiščna cena - nezavezujoče zbiranje ponudb - nepravilna ponudba - rok za plačilo kupnine
V kolikor so ponudbe v nasprotju s kogentnimi zakonskimi predpisi, upravitelj ne potrebuje soglasja upnikov, da teh ponudb ne upošteva oziroma jih zavrne. Rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši od treh mesecev po sklenitvi pogodbe, kar pomeni, da je rok plačila, ki ga je ponudil C. d. o. o. (10 let) neveljaven, s tem pa je neveljavna tudi njegova ponudba.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00069800
ZDZdr člen 74, 75, 75/1, 77, 77/2.
sprejem osebe v varovani oddelek - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - shizofrenija - izvedensko mnenje
Glede na sodno prakso ni možno, da bi bila oseba, ki varstvo in oskrbo v socialno varstveni ustanovi potrebuje, zaradi prezasedenosti teh ustanov prepuščena sama sebi oz. v oskrbo oseb, ki ji tega varstva niso sposobne nuditi. Pri reševanju podobnega ustavno nevzdržnega položaja – ali zaradi prezasedenosti socialno varstvenih zavodov osebo zadržati v psihiatrični bolnišnici ali jo pustiti brez ustreznega varstva – se je Vrhovno sodišče izreklo, da je zadržanje osebe na varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice boljša izbira.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00067207
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4.
Dokazno breme, da je tožnikoma ustrezno pojasnila tveganja, ki so nastala ob sklenitvi Pogodb, je na toženki.
Banka ima profesionalno vedenje in izkušnje, zato bi se morala zavedati nepredvidljivosti gibanja tečaja ter posledične tveganosti ponujenega bančnega produkta. Poznati bi morala lastnosti valute, v kateri je ponujala kredite, in kot finančnemu strokovnjaku bi ji moralo biti znano dejstvo, da je gospodarska kriza, ki povzroči močnejša nihanja tečajev valut v dolgoročnem obdobju, del običajne dinamike ekonomskega cikla. Pri dolgoročnih kreditih v tuji valuti mora banka kreditojemalce opozoriti, da je bodoče gibanje tečaja popolna neznanka in so možne tudi velike spremembe tečaja, ki jim lahko bistveno otežijo odplačevanje kredita. Tožnika tako pravilno opozarjata, da ju je bila toženka dolžna opozoriti tudi na „črni scenarij“. Le tako bi se lahko informirano odločila glede sklenitve Pogodb.
plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - osebni podatki - družinski člani
Ker tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks, podredno za odlog sodne takse, vsebuje obvezne sestavine, je sposoben za obravnavanje in bi sodišče moralo postopati po petem odstavku 12.a člena ZST-1.
ZST-1 člen 11, 11/2. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1. ZUTPG člen 3, 31/5, 5/1. ZPP člen 365-2. ZPP člen 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi verodostojne listine - obročno plačilo sodne takse - sodne takse - predlog za obročno plačilo - rok za plačilo sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da sredstva, s katerimi se preživlja dolžnik ali njegovi družinski člani, s celotnim plačilom sodne takse ne bi bila občutno zmanjšana.
Okoliščina, da je toženka zoper sodno odločbo vložila ustavno pritožbo, o kateri še ni bilo odločeno, na njeno dolžnost povrniti pravdne stroške tožnikom, ki so v pravdnem postopku zoper tožence pravnomočno uspeli, ne vpliva.
Izdaja popravnega sklepa je utemeljena. Izpad ene od parcel iz izreka sodbe predstavlja očitno pisno pomoto.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - ogroženost otroka - pomen otrokove želje pri ureditvi stikov - korist mladoletnega otroka - odtujevanje otroka - odklanjanje stikov s strani otroka
Oče še ni realiziral svojih trditev, da stikov ne preprečuje več, da ne govori več grdo o materi in da sina spodbuja k stikom z njo. Sodišče prve stopnje je kot ogrožajoče ocenilo očetovo vztrajanje, da sin biva pri njem, in odsotnost očetove spodbude k stikom z materjo (sprva pa celo preprečevanje na zelo neprimeren način).
Upoštevaje dober odnos med sinom in materjo v času, ko je družina živela skupaj, ter njegovo sedanjo razpetost med starši in ohranjanje lojalnosti očetu ni vzbujen dvom o pravilnosti stališča, da upoštevanje otrokove želje kot odločilne ni v njegovo korist.
zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - posledice nedopolnitve vloge - prepozna dopolnitev predloga - pravočasnost vloge, vezane na rok - vročitev odvetniku pooblaščencu
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo dan vročitve pozivnega sklepa tožnici preko njenega pooblaščenega odvetnika 13. 2. 2023, in sicer na podlagi vročilnice, pripete k r. št. 124 pravdnega spisa, kot je to navedeno v točki 3. obrazložitve izpodbijanega sklepa. Drugačna pritožbena trditev ne ustreza dejstvom. Ker je 10 dnevni rok tožnici za dopolnitev vloge začel teči 14. 2., je iztekel 23. 2., zato je vloga tožnice z 28. 2. prepozna ter jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (četrti odstavek 108. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, da je bilo pooblastilo za zastopanje s strani tožnika podpisano 8. 5. 2015, pri čemer je na podlagi dokazne ocene pooblastila ugotovilo tudi, da se je tega dne tožnik oglasil pri odvetniški družbi, kar pomeni, da se je s sodnim pisanjem pri odvetnici oglasil na zadnji dan roka. Tega toženka res ni izrecno trdila, vendar pa navedena ugotovitev ne predstavlja prekoračitve trditvene podlage toženke, saj navedeno ne predstavlja odločilnega dejstva v postopku.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da tožnik odvetniškemu pripravniku ni predložil dokumentacije, ki je potrebna za vložitev predloga, in glede na kratkost roka za vložitev predloga, odvetnik stranki ni dolžan svetovati pravnega sredstva, s katerim evidentno ne more uspeti.
pripor - zagotovitev navzočnosti obtoženca na obravnavi
Že glede na kratko časovno obdobje med vročitvijo vabila, ki je po sodbi sodišča prve stopnje bilo obtožencu pravilno vročeno in datumi narokov, bi se utegnilo izkazati, da ni nujno brezpogojno sprejemljiva teza o obtoženčevem očitnem izmikanju predobravnavnemu naroku, glede na njegovo bivanje v tujini. Sicer pa sodišče prve stopnje tega pravnega standarda niti ne napolni z vsebino, ko ne pojasni, zakaj kljub zgoraj navedenim okoliščinam, šteje, da gre za obtoženčevo očitno izmikanje prihodu na predobravnavni narok. V tem pogledu sodna odločba sodišča prve stopnje nima razlogov in je tako obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
preizkus obstoja pripornih razlogov po 207. členu ZKP
Izpodbijani sklep je ugotovitveni sklep, ki temelji na drugem odstavku 207. člena ZKP. Podlaga za izdajo takega sklepa je ocena, da se okoliščine, ki so obstajale ob odreditvi pripora in njegovem podaljšanju po vloženi obtožnici oziroma v času po vloženi obtožnici, niso spremenile.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067904
Protokol 7 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 4. URS člen 31. ZKP člen 10, 10/1, 372, 372-6. KZ-1 člen 48, 48/1, 49, 49/1, 56, 56/3, 56/4, 324, 324/1-1, 324/3. ZPrCP člen 37, 37/5.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - prepoved sojenja o isti stvari - ne bis in idem - isti historični dogodek - opis kaznivega dejanja - opis prekrška - zakonski znaki - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja - plačilni nalog - prepovedana posledica - lahka telesna poškodba - kvalifikatorni element - vštevanje plačane denarne kazni za prekršek - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - prepoved vožnje motornega vozila - kategorije vozil - neizrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za določeno kategorijo motornih vozil - nevaren voznik - načelo individualizacije kazenskih sankcij - retribucija - specialna prevencija
Izvršitveno ravnanje in predmet napada sta v opisih v bistvenem enaka, vendar pa je bistveno, da opis kaznivega dejanja obsega še druga dejstva, to je natančen opis poškodbene posledice, ki je temeljni zakonski znak očitanega kaznivega dejanja. Upoštevaje povedano gre z vidika prepovedane posledice za kvalitativno razliko, saj opis kaznivega dejanja poleg znakov prekrška vsebuje tudi nastanek lahke telesne poškodbe, s čimer je opredeljena tudi večja kriminalna količina kot v opisu prekrška. Zato gre zgolj za delno prekrivanje dejanskih stanov, kar pomeni, da ni izkazan položaj, ki bi narekoval uporabo pravila prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari.
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - mejna kontrola - policist
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da narava tožnikovega dela ni onemogočala odmora; do prehodov meje ni prihajalo ves čas in je lahko v tem vmesnem času koristil odmor; če bi bil odmor prekinjen (na prehodu je bila spuščena zapornica), bi ga lahko koristil v več delih. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je odmor lahko omogočen na tak način.