Ni odločilno, ali so žice razpotegnili delavci izvajalca gradbenih del. Odločilno je, da zavarovanec tožene stranke ni poskrbel, da se gradbeni material in zlasti žice ne bi nahajale na pločniku, kjer so hodili pešci.
Zavarovanec tožene stranke bi moral zagotoviti postavitev materiala ob pločniku tako, da ne sega na pločnik in da onemogoči, da se tenke žice nahajajo na pločniku. Tožnica je hodila s primerno skrbnostjo, saj tankih žic ni videla. Skrbnost dobrega pešca ne zahteva, da pešec poleg materiala, ki je bil delno tudi na pločniku, opazuje, ali so mogoče tudi tenke žice.
nasilje - trditve - izkazanost - nižji dokazni standard
V obravnavanem postopku kot eden od predlagateljev nastopa mld. otrok, zato je sodišče zaradi njegovega varstva dolžno ugotavljati tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvajati dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali, česar ob spregledanih celo izrecnih navedbah iz predloga in dokaznih predlogih, prvostopno sodišče ni storilo. Nasprotno je svojo odločitev temeljilo le na izpovedbah obeh zaslišanih (prve predlagateljice in nasprotnega udeleženca), in ker ni ugotavljalo vseh pravno pomembnih dejstev, vsaj preuranjeno sprejelo dejanski zaključek, da ni ugotoviti nobene od oblik nasilja.
ZFPPIPP člen 328, 339, 339/1, 341, 341/7-1, 341/7-2.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja terjatve - izhodiščna cena - nezavezujoče zbiranje ponudb - nepravilna ponudba - rok za plačilo kupnine
V kolikor so ponudbe v nasprotju s kogentnimi zakonskimi predpisi, upravitelj ne potrebuje soglasja upnikov, da teh ponudb ne upošteva oziroma jih zavrne. Rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši od treh mesecev po sklenitvi pogodbe, kar pomeni, da je rok plačila, ki ga je ponudil C. d. o. o. (10 let) neveljaven, s tem pa je neveljavna tudi njegova ponudba.
OZ člen 39, 39/2, 86, 86/1, 341. ZGD-1 člen 32, 263, 515, 515/6.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - občina kot ustanoviteljica - javno podjetje - ničnost pogodbe - razlogi za ničnost - nedopustnost podlage - zastopanje družbe - poslovodja - skrbnost in odgovornost poslovodje - pripoznava dolga - pripoznava zastarane obveznosti - stranke pogodbe - aktivna stvarna legitimacija
Občina (druga tožnica) ni bila stranka pogodbe, saj v zvezi z njo ni prevzela nobenih pravic ali obveznosti. Tega ne spremeni niti podpis župana na koncu pogodbe pod pripisom "prebrano, se strinjamo." Poslovodstvo gospodarske družbe samostojno zastopa družbo in zanjo izraža pravnoposlovno voljo. Opravlja lahko vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe. Statutarna ali druga omejitev nima pravnega učinka proti tretjim osebam. Zato direktor prve tožnice tudi ni potreboval posebnega dovoljenja ali soglasja druge tožnice, da sklene dogovor, s katerim je pripoznal dolg do toženke.
Tožnici nista uspeli dokazati, da je šlo pri dogovoru k osnovni pogodbi za nedopustno podlago (kavzo) z namenom škodovanja prvi tožnici in nedopustnim okoriščenjem toženke na račun tožnic. Posamezne trditve s katerimi to utemeljujeta tožnici niso presegle ravni špekulacije ali posameznih nezaokroženih indicev. Gospodarska nesmotrnost sklenjenega dogovora sama po sebi ne utemeljuje njegove ničnosti, ampak je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost poslovodstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067159
DZ člen 248, 248/1. ZZZDR člen 191. ZKZ člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 20, 20/1, 21, 21/1, 22, 22/1, 23, 23/1. OZ člen 25, 25/1.
prodaja kmetijskega zemljišča - predkupni upravičenec - prodaja gozda - sklenitev prodajne pogodbe za kmetijska zemljišča brez udeležbe predkupnega upravičenca - soglasje upravne enote - soglasje Centra za socialno delo (CSD) - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - sklicevanje na sodno prakso
Ali je nastal pravni posel med toženko in zakoncema A., za odločitev v tej zadevi ni pomembno. Pomembno ni niti dejstvo, da tega posla upravni organ (UE) ni odobril, enako velja za okoliščino, ali sta bila zakonca A. predkupna upravičenca po ZKZ in ZG in ali sta sprejela ponudbo toženke. Tako tudi ni pomembno, ali so bila navedena dejstva med strankama nesporna. Pomembno je dejstvo, da je ponudbo kot predkupna upravičenka sprejela tožnica in da je bil posel med pravdnima strankama s strani UE odobren.
Tožnica očita sodišču prve stopnje, da ni razkrilo točnih številk judikatov, iz katerih naj bi izhajalo, da se tudi pri presoji tako sklenjenih pravnih poslov uporabljajo ostale določbe obligacijskega prava, razen tistih, katerih izključenost izhaja iz narave stvari. Takšen manjko ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj tožnici s tem ni bila odvzeta pravica do izjave niti nima za posledico nepravilnost ali nezakonitost odločbe. Enako kot sodišču je tudi njej omogočen dostop do baze sodne prakse, tožnica je imela možnost, da se do vseh vidikov spora (tako dejanskih kot pravnih) na prvi stopnji opredeli.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - zadostna trditvena podlaga - evidenca o izrabi delovnega časa
Neutemeljene so pritožbene trditve, da bi moral tožnik zaradi predloženih evidenc tedenskega počitka povsem natančno navesti dela in naloge, ki jih je opravljal posamezne dni, ki so v evidenci označeni kot prosti. Takšna zahteva je pretirana, saj se nanaša na daljše obdobje, pri tem pa je pomembno, da iz navedb toženke o evidencah tedenskega počitka, ki so bile podkrepljene z listinsko dokumentacijo ter iz kasneje izvedenih dokazov, ni izhajalo, da bi evidentiranje v celoti odgovarjalo zadolžitvam vojakov oziroma naloženim nalogam.
Glede na to, da toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prerekala ureditve, da so delavci upravičeni do povračila stroškov prevoza na delo in z dela na podlagi njenega Pravilnika, na katerega napotuje podjetniška kolektivna pogodba, ter ob nespornem dejstvu, da se tožnik na delo in z dela vozi iz kraja oziroma na razdalji, ki sodi v primestni oziroma medkrajevni promet, pritožbeno sodišče soglaša s pravilnim zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnik na podlagi določb Pravilnika upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini dnevne vozovnice, in sicer za število dni prisotnosti na delu, kot izhaja iz priloženih plačilnih list.
Določbe toženkinega Pravilnika je treba upoštevati kot določbe o merilu za povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela, torej gre za tehnični predpis, kako se hipotetično izračunava povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, in ne za povračilo dejanskih stroškov z javnim prevozom, zato jih ni mogoče razumeti tako, da bi moral tožnik dejansko uporabljati javni prevoz in v zvezi s tem predložiti dokazila.
ZIZ člen 57, 57/2. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/2.
zavarovanje z začasno odredbo - odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravočasnost odgovora - tek procesnega roka
Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo, na podlagi katerih podatkov zaključuje, da tožeča stranka na ugovor tožene stranke ni (pravočasno) odgovorila, zaradi česar izpodbijanega sklepa niti ni mogoče preizkusiti.
zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - posledice nedopolnitve vloge - prepozna dopolnitev predloga - pravočasnost vloge, vezane na rok - vročitev odvetniku pooblaščencu
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo dan vročitve pozivnega sklepa tožnici preko njenega pooblaščenega odvetnika 13. 2. 2023, in sicer na podlagi vročilnice, pripete k r. št. 124 pravdnega spisa, kot je to navedeno v točki 3. obrazložitve izpodbijanega sklepa. Drugačna pritožbena trditev ne ustreza dejstvom. Ker je 10 dnevni rok tožnici za dopolnitev vloge začel teči 14. 2., je iztekel 23. 2., zato je vloga tožnice z 28. 2. prepozna ter jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (četrti odstavek 108. člena ZPP).
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - ogroženost otroka - pomen otrokove želje pri ureditvi stikov - korist mladoletnega otroka - odtujevanje otroka - odklanjanje stikov s strani otroka
Oče še ni realiziral svojih trditev, da stikov ne preprečuje več, da ne govori več grdo o materi in da sina spodbuja k stikom z njo. Sodišče prve stopnje je kot ogrožajoče ocenilo očetovo vztrajanje, da sin biva pri njem, in odsotnost očetove spodbude k stikom z materjo (sprva pa celo preprečevanje na zelo neprimeren način).
Upoštevaje dober odnos med sinom in materjo v času, ko je družina živela skupaj, ter njegovo sedanjo razpetost med starši in ohranjanje lojalnosti očetu ni vzbujen dvom o pravilnosti stališča, da upoštevanje otrokove želje kot odločilne ni v njegovo korist.
Okoliščina, da je toženka zoper sodno odločbo vložila ustavno pritožbo, o kateri še ni bilo odločeno, na njeno dolžnost povrniti pravdne stroške tožnikom, ki so v pravdnem postopku zoper tožence pravnomočno uspeli, ne vpliva.
Izdaja popravnega sklepa je utemeljena. Izpad ene od parcel iz izreka sodbe predstavlja očitno pisno pomoto.
ZST-1 člen 11, 11/2. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1. ZUTPG člen 3, 31/5, 5/1. ZPP člen 365-2. ZPP člen 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi verodostojne listine - obročno plačilo sodne takse - sodne takse - predlog za obročno plačilo - rok za plačilo sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da sredstva, s katerimi se preživlja dolžnik ali njegovi družinski člani, s celotnim plačilom sodne takse ne bi bila občutno zmanjšana.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00069800
ZDZdr člen 74, 75, 75/1, 77, 77/2.
sprejem osebe v varovani oddelek - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - shizofrenija - izvedensko mnenje
Glede na sodno prakso ni možno, da bi bila oseba, ki varstvo in oskrbo v socialno varstveni ustanovi potrebuje, zaradi prezasedenosti teh ustanov prepuščena sama sebi oz. v oskrbo oseb, ki ji tega varstva niso sposobne nuditi. Pri reševanju podobnega ustavno nevzdržnega položaja – ali zaradi prezasedenosti socialno varstvenih zavodov osebo zadržati v psihiatrični bolnišnici ali jo pustiti brez ustreznega varstva – se je Vrhovno sodišče izreklo, da je zadržanje osebe na varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice boljša izbira.
Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, da je bilo pooblastilo za zastopanje s strani tožnika podpisano 8. 5. 2015, pri čemer je na podlagi dokazne ocene pooblastila ugotovilo tudi, da se je tega dne tožnik oglasil pri odvetniški družbi, kar pomeni, da se je s sodnim pisanjem pri odvetnici oglasil na zadnji dan roka. Tega toženka res ni izrecno trdila, vendar pa navedena ugotovitev ne predstavlja prekoračitve trditvene podlage toženke, saj navedeno ne predstavlja odločilnega dejstva v postopku.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da tožnik odvetniškemu pripravniku ni predložil dokumentacije, ki je potrebna za vložitev predloga, in glede na kratkost roka za vložitev predloga, odvetnik stranki ni dolžan svetovati pravnega sredstva, s katerim evidentno ne more uspeti.
plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - osebni podatki - družinski člani
Ker tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks, podredno za odlog sodne takse, vsebuje obvezne sestavine, je sposoben za obravnavanje in bi sodišče moralo postopati po petem odstavku 12.a člena ZST-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00067207
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4.
Dokazno breme, da je tožnikoma ustrezno pojasnila tveganja, ki so nastala ob sklenitvi Pogodb, je na toženki.
Banka ima profesionalno vedenje in izkušnje, zato bi se morala zavedati nepredvidljivosti gibanja tečaja ter posledične tveganosti ponujenega bančnega produkta. Poznati bi morala lastnosti valute, v kateri je ponujala kredite, in kot finančnemu strokovnjaku bi ji moralo biti znano dejstvo, da je gospodarska kriza, ki povzroči močnejša nihanja tečajev valut v dolgoročnem obdobju, del običajne dinamike ekonomskega cikla. Pri dolgoročnih kreditih v tuji valuti mora banka kreditojemalce opozoriti, da je bodoče gibanje tečaja popolna neznanka in so možne tudi velike spremembe tečaja, ki jim lahko bistveno otežijo odplačevanje kredita. Tožnika tako pravilno opozarjata, da ju je bila toženka dolžna opozoriti tudi na „črni scenarij“. Le tako bi se lahko informirano odločila glede sklenitve Pogodb.
pripor - zagotovitev navzočnosti obtoženca na obravnavi
Že glede na kratko časovno obdobje med vročitvijo vabila, ki je po sodbi sodišča prve stopnje bilo obtožencu pravilno vročeno in datumi narokov, bi se utegnilo izkazati, da ni nujno brezpogojno sprejemljiva teza o obtoženčevem očitnem izmikanju predobravnavnemu naroku, glede na njegovo bivanje v tujini. Sicer pa sodišče prve stopnje tega pravnega standarda niti ne napolni z vsebino, ko ne pojasni, zakaj kljub zgoraj navedenim okoliščinam, šteje, da gre za obtoženčevo očitno izmikanje prihodu na predobravnavni narok. V tem pogledu sodna odločba sodišča prve stopnje nima razlogov in je tako obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067708
ZPP člen 13, 206, 206/1. OZ člen 619.
prekinitev postopka - razlog za prekinitev pogodbe - predhodno vprašanje - ni predhodno vprašanje - identično dejansko stanje - spor med bivšima izvenzakonskima partnerjema - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - zaposlitev pri samostojnem podjetniku - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - pogodba o delu (podjemna pogodba) - predlog za združitev postopkov
Predhodno ali prejudicialno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Pri prejudicialnosti gre za relacijo odvisnosti dveh pravnih razmerij. Pravica ali pravno razmerje sta prejudicialna le, če nista identična z glavno stvarjo in če rešitev predhodnega vprašanja tvori temelj, od katerega je odvisna odločitev sodišča o glavni stvari.
Vprašanje, ali ima opravljeno delo tožnice značilnosti dela po podjemni pogodbi, ni vprašanje o obstoju ali neobstoju pravice ali pravnega razmerja, od katerega bi bila odvisna odločitev o glavni stvari. V obeh postopkih se obravnava le isto delo v smislu identičnega dejanskega stanja, kar pa ni razlog za prekinitev postopka na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - dokazna ocena vseh dokazov - zadostna trditvena podlaga
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo izpovedi tožnika in prič o tem, kaj je obsegalo njegovo vsakodnevno delo od ponedeljka do sobote in kaj ob nedeljah, ko je opravljal delo v delovnih prostorih v posebni dislocirani enoti znotraj baze. Upoštevajoč njihove izpovedi o tem, da so evidence podpisovali le zato, ker je toženka tako zahtevala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da evidence ne odražajo dejanskega stanja in da tožniku predvideni nedeljski tedenski počitek ni bil zagotovljen.
Zgolj dejstvo, da je tožnik navedel, katera opravila je opravil vsako nedeljo, ne da bi jih še posebej datumsko opredelil za vsako od 23 nedelj, ne pomeni, da so trditve tožnika pomanjkljive oziroma premalo podrobne.
ZObr člen 93, 93/2. ZJU člen 101, 101/4. ZSSloV člen 57, 57/3. OZ člen 372, 372/1. ZPP člen 154, 154/2, 154/3.
vračilo stroškov izobraževanja - vojaška oseba - ustavna odločba - višina stroškov - pravna praznina - sprememba izpodbijane sodbe - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Za presojo, ali je obveznost povračila stroškov osnovnega vojaškega usposabljanja za tožnika nastala, je bistvena le določba drugega odstavka 93. člena ZObr; obveznost za pripadnika stalne sestave nastane, če pogodbo o zaposlitvi odpove pred iztekom desetih let.
Glede višine stroškov izobraževanja ne gre za pravno praznino, saj določba drugega odstavka 93. člena ZObr celovito ureja ne le, kdaj nastane obveznost vračila stroškov usposabljanja, ampak tudi, kaj se v primeru predčasnega prenehanja delovnega razmerja vrača; gre za stroške usposabljanja. Ti stroški so lahko samo dejanski stroški, ki jih je imela toženka, torej stroški in (bruto) nadomestila plače.
Stroški zajemajo tako dejanske stroške kot (bruto) nadomestilo plače, ki se ne prevrednotijo niti se ne prištejejo stroški prispevkov delodajalca na bruto nadomestilo plače. Za prevrednotenje ni podlage, saj drugi odstavek 93. člena ZObr ne določa, da se vračajo prevrednoteni (valorizirani) stroški.