ZDR-1 člen 11, 11/1, 39, 39/1, 40, 40/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. Uredba o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže (2020) člen 1, 2, 3, 5, 8, 16, 17. URS člen 74, 154, 154/1. ZPOmK-1 člen 4, 4/3. ZS člen 3. OZ člen 62.
Zaposlitev toženca pri novem delodajalcu A., d. o. o., skupaj s še šestimi pomorskimi piloti, je temu podjetju omogočila, da je zadostilo pogoju iz Uredbe o pomorski pilotaži za izvajanje dejavnosti pomorske pilotaže v javnopravnem režimu gospodarske javne službe. Do navedenih okoliščin, pomembnih z vidika posebne zakonske zahteve po lojalnosti delavca delodajalcu iz 39. člena ZDR-1, se sodišče prve stopnje ni opredelilo, zato je presoja o nedokazani kršitvi konkurenčne prepovedi vsaj preuranjena.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje o ničnosti določbe o konkurenčni klavzuli. V okviru pravice do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave RS je tožeča stranka lahko svoje legitimne poslovne interese v tržnih razmerah zavarovala z dogovorom o konkurenčni klavzuli, ki ga ureja ZDR-1. ZPOmK-1 je v tretjem odstavku 4. člena določal, da ne posega v razmerja med delodajalci in delavci. Zato veljavnosti konkurenčne klavzule v delovnem razmerju ni mogoče presojati z vidika njene skladnosti z navedenim zakonom.
Dejansko stanje v zvezi z zatrjevano kršitvijo poslovne skrivnosti je ostalo nepopolno ugotovljeno, saj sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali gre za „know- how“, ki ga toženec ne bi smel prenesti na novega delodajalca ter s tem povezanih navedb pravdnih strank, kot tudi, kako je to vplivalo na položaj tožeče stranke na trgu pomorske pilotaže, zato je tudi odločitev o tem, da ni podana kršitev poslovne skrivnosti, preuranjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067159
DZ člen 248, 248/1. ZZZDR člen 191. ZKZ člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 20, 20/1, 21, 21/1, 22, 22/1, 23, 23/1. OZ člen 25, 25/1.
prodaja kmetijskega zemljišča - predkupni upravičenec - prodaja gozda - sklenitev prodajne pogodbe za kmetijska zemljišča brez udeležbe predkupnega upravičenca - soglasje upravne enote - soglasje Centra za socialno delo (CSD) - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - sklicevanje na sodno prakso
Ali je nastal pravni posel med toženko in zakoncema A., za odločitev v tej zadevi ni pomembno. Pomembno ni niti dejstvo, da tega posla upravni organ (UE) ni odobril, enako velja za okoliščino, ali sta bila zakonca A. predkupna upravičenca po ZKZ in ZG in ali sta sprejela ponudbo toženke. Tako tudi ni pomembno, ali so bila navedena dejstva med strankama nesporna. Pomembno je dejstvo, da je ponudbo kot predkupna upravičenka sprejela tožnica in da je bil posel med pravdnima strankama s strani UE odobren.
Tožnica očita sodišču prve stopnje, da ni razkrilo točnih številk judikatov, iz katerih naj bi izhajalo, da se tudi pri presoji tako sklenjenih pravnih poslov uporabljajo ostale določbe obligacijskega prava, razen tistih, katerih izključenost izhaja iz narave stvari. Takšen manjko ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj tožnici s tem ni bila odvzeta pravica do izjave niti nima za posledico nepravilnost ali nezakonitost odločbe. Enako kot sodišču je tudi njej omogočen dostop do baze sodne prakse, tožnica je imela možnost, da se do vseh vidikov spora (tako dejanskih kot pravnih) na prvi stopnji opredeli.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4. ZPIZ-2 člen 70, 81. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami
Ker ji torej ni bila priznana pravica do poklicne rehabilitacije in posledično do prilagoditve delovnega mesta, toženka ni bila dolžna spreminjati svoje organizacije delovnega procesa oziroma sistematizirati novega (prilagojenega) delovnega mesta, katerega delovne naloge naj bi tožnica po lastnem prepričanju lahko opravljala.
Takšnega delovnega mesta, za katerega se zavzema tožnica (tj. kombinacija perice in dopoldanske čistilke), toženka nima sistemiziranega in tožnica od nje ne more zahtevati niti, da ji ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi s prilagojenim opisom obstoječih delovnih mest niti, da sistemizira oziroma ustanovi nova delovna mesta, ki bi ustrezala njeni preostali delovni zmožnosti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 2, 3, 104, 311, 314, 314/1, 336, 346, 347, 382. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-f. ZDR-1 člen 202. ZDoh-2 člen 15, 15/5, 44, 253. ZST-1 člen 3, 3/2.
Ker toženec ni zaključil izobraževanja v roku, kot je bil nazadnje določen v aneksu k pogodbi o štipendiranju, je tožeča stranka utemeljeno zahtevala vračilo štipendije v skladu s pogodbo o štipendiranju.
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da ima terjatev za vračilo štipendije v obravnavanem sporu naravo kadrovske štipendije, da gre v skladu z alinejo f) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 za individualni delovni spor, ter da gre za terjatev iz delovnega razmerja, ki po določbi 202. člena ZDR-1 zastara v petletnem roku.
Terjatvi, pri katerih je od ene potrebno obračunati davke in prispevke, od druge pa ne, nista istovrstni. Terjatvi tudi nista vzajemni, saj je v tem razmerju udeležena tudi država, kot upravičenka.
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da bi toženčeva obveza zapadla najkasneje 30. 5. 2013. Pogodbene obresti se namreč skladno z 382. členom OZ lahko dogovorijo za obdobje od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti.
izjava o odpovedi dediščini - nepreklicnost izjave o odpovedi dediščini
Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave, v skladu s prvim odstavkom 133. člena ZD. Če tega ne stori se šteje, da je dediščino sprejel. Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati (prvi odstavek 138. člena ZD).
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 40, 40/1, 47a.
stroški in nagrada izvedenca - stroški izvedenca klinične psihologije - zahtevnost izvedenskega mnenja
Vsako izvedensko mnenje predpostavlja znanje in izkušnje z določenega strokovnega področja. Prav tako je res, da je v konkretnem primeru bilo postavljenih precej vprašanj s strani obeh pravdnih strank, ki pa po mnenju sodišča niso predstavljala večjega strokovnega izziva za izvedenko, prav tako so se deloma prekrivala.
ZFPPIPP člen 231, 231-3. ZPP člen 291, 291/1, 291/2, 324, 324/2.
začetek stečajnega postopka - ovira za začetek stečajnega postopka - aktivna procesna legitimacija upnika - obstoj terjatve - plačilo terjatve po koncu glavne obravnave - datum izdaje sklepa
Dejstvo obstoja terjatve mora obstajati ves čas postopka. V kolikor se ugotovi, da terjatev ne obstaja več (ker je na primer plačana), to predstavlja oviro za vsebinsko odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka. V tej zadevi na dan, ko je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom (torej 3. 2. 2023), upnikova terjatev iz naslova stroškov, prisojenih z izvršilnim naslovom - sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, ni več obstajala, saj je bila plačana 27. 1. 2023.
Stečajnega postopka ni dopustno začeti na podlagi ugotovitve obstoja upnikove terjatve v smislu 3. točke 231. člena ZFPPIPP, ki je v stečajnem postopku ne bi bilo mogoče več uveljavljati zaradi njenega neobstoja, zato je potrebno upoštevati le terjatve, ki obstajajo na dan odločanja sodišča prve stopnje.
Dejstev, ki se odkrijejo v dokaznem postopku, sodišče ne sme upoštevati, če jih nobena od strank ni navajala. Stranke so tiste, ki so dolžne in upravičene priskrbeti ustrezno trditveno podlago zahtevka in zgolj okoliščina, da se neko dejstvo mimo navedb strank odkrije v dokaznem postopku, strank ne odvezuje omenjene odgovornosti.
V situaciji, ko pa dejstvo, ki se je mimo navedb strank odkrilo v dokaznem postopku, neposredno negira odločilne navedbe stranke, seveda ni mogoče uporabiti pravila, da se takšno dejstvo ne sme upoštevati.
ZST-1 člen 11, 11/2. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1. ZUTPG člen 3, 31/5, 5/1. ZPP člen 365-2. ZPP člen 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi verodostojne listine - obročno plačilo sodne takse - sodne takse - predlog za obročno plačilo - rok za plačilo sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da sredstva, s katerimi se preživlja dolžnik ali njegovi družinski člani, s celotnim plačilom sodne takse ne bi bila občutno zmanjšana.
Okoliščina, da je toženka zoper sodno odločbo vložila ustavno pritožbo, o kateri še ni bilo odločeno, na njeno dolžnost povrniti pravdne stroške tožnikom, ki so v pravdnem postopku zoper tožence pravnomočno uspeli, ne vpliva.
Izdaja popravnega sklepa je utemeljena. Izpad ene od parcel iz izreka sodbe predstavlja očitno pisno pomoto.
zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - posledice nedopolnitve vloge - prepozna dopolnitev predloga - pravočasnost vloge, vezane na rok - vročitev odvetniku pooblaščencu
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo dan vročitve pozivnega sklepa tožnici preko njenega pooblaščenega odvetnika 13. 2. 2023, in sicer na podlagi vročilnice, pripete k r. št. 124 pravdnega spisa, kot je to navedeno v točki 3. obrazložitve izpodbijanega sklepa. Drugačna pritožbena trditev ne ustreza dejstvom. Ker je 10 dnevni rok tožnici za dopolnitev vloge začel teči 14. 2., je iztekel 23. 2., zato je vloga tožnice z 28. 2. prepozna ter jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (četrti odstavek 108. člena ZPP).
plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - osebni podatki - družinski člani
Ker tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks, podredno za odlog sodne takse, vsebuje obvezne sestavine, je sposoben za obravnavanje in bi sodišče moralo postopati po petem odstavku 12.a člena ZST-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00067207
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4.
Dokazno breme, da je tožnikoma ustrezno pojasnila tveganja, ki so nastala ob sklenitvi Pogodb, je na toženki.
Banka ima profesionalno vedenje in izkušnje, zato bi se morala zavedati nepredvidljivosti gibanja tečaja ter posledične tveganosti ponujenega bančnega produkta. Poznati bi morala lastnosti valute, v kateri je ponujala kredite, in kot finančnemu strokovnjaku bi ji moralo biti znano dejstvo, da je gospodarska kriza, ki povzroči močnejša nihanja tečajev valut v dolgoročnem obdobju, del običajne dinamike ekonomskega cikla. Pri dolgoročnih kreditih v tuji valuti mora banka kreditojemalce opozoriti, da je bodoče gibanje tečaja popolna neznanka in so možne tudi velike spremembe tečaja, ki jim lahko bistveno otežijo odplačevanje kredita. Tožnika tako pravilno opozarjata, da ju je bila toženka dolžna opozoriti tudi na „črni scenarij“. Le tako bi se lahko informirano odločila glede sklenitve Pogodb.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - ogroženost otroka - pomen otrokove želje pri ureditvi stikov - korist mladoletnega otroka - odtujevanje otroka - odklanjanje stikov s strani otroka
Oče še ni realiziral svojih trditev, da stikov ne preprečuje več, da ne govori več grdo o materi in da sina spodbuja k stikom z njo. Sodišče prve stopnje je kot ogrožajoče ocenilo očetovo vztrajanje, da sin biva pri njem, in odsotnost očetove spodbude k stikom z materjo (sprva pa celo preprečevanje na zelo neprimeren način).
Upoštevaje dober odnos med sinom in materjo v času, ko je družina živela skupaj, ter njegovo sedanjo razpetost med starši in ohranjanje lojalnosti očetu ni vzbujen dvom o pravilnosti stališča, da upoštevanje otrokove želje kot odločilne ni v njegovo korist.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00069800
ZDZdr člen 74, 75, 75/1, 77, 77/2.
sprejem osebe v varovani oddelek - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - shizofrenija - izvedensko mnenje
Glede na sodno prakso ni možno, da bi bila oseba, ki varstvo in oskrbo v socialno varstveni ustanovi potrebuje, zaradi prezasedenosti teh ustanov prepuščena sama sebi oz. v oskrbo oseb, ki ji tega varstva niso sposobne nuditi. Pri reševanju podobnega ustavno nevzdržnega položaja – ali zaradi prezasedenosti socialno varstvenih zavodov osebo zadržati v psihiatrični bolnišnici ali jo pustiti brez ustreznega varstva – se je Vrhovno sodišče izreklo, da je zadržanje osebe na varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice boljša izbira.
Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, da je bilo pooblastilo za zastopanje s strani tožnika podpisano 8. 5. 2015, pri čemer je na podlagi dokazne ocene pooblastila ugotovilo tudi, da se je tega dne tožnik oglasil pri odvetniški družbi, kar pomeni, da se je s sodnim pisanjem pri odvetnici oglasil na zadnji dan roka. Tega toženka res ni izrecno trdila, vendar pa navedena ugotovitev ne predstavlja prekoračitve trditvene podlage toženke, saj navedeno ne predstavlja odločilnega dejstva v postopku.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da tožnik odvetniškemu pripravniku ni predložil dokumentacije, ki je potrebna za vložitev predloga, in glede na kratkost roka za vložitev predloga, odvetnik stranki ni dolžan svetovati pravnega sredstva, s katerim evidentno ne more uspeti.
pripor - zagotovitev navzočnosti obtoženca na obravnavi
Že glede na kratko časovno obdobje med vročitvijo vabila, ki je po sodbi sodišča prve stopnje bilo obtožencu pravilno vročeno in datumi narokov, bi se utegnilo izkazati, da ni nujno brezpogojno sprejemljiva teza o obtoženčevem očitnem izmikanju predobravnavnemu naroku, glede na njegovo bivanje v tujini. Sicer pa sodišče prve stopnje tega pravnega standarda niti ne napolni z vsebino, ko ne pojasni, zakaj kljub zgoraj navedenim okoliščinam, šteje, da gre za obtoženčevo očitno izmikanje prihodu na predobravnavni narok. V tem pogledu sodna odločba sodišča prve stopnje nima razlogov in je tako obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067708
ZPP člen 13, 206, 206/1. OZ člen 619.
prekinitev postopka - razlog za prekinitev pogodbe - predhodno vprašanje - ni predhodno vprašanje - identično dejansko stanje - spor med bivšima izvenzakonskima partnerjema - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - zaposlitev pri samostojnem podjetniku - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - pogodba o delu (podjemna pogodba) - predlog za združitev postopkov
Predhodno ali prejudicialno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Pri prejudicialnosti gre za relacijo odvisnosti dveh pravnih razmerij. Pravica ali pravno razmerje sta prejudicialna le, če nista identična z glavno stvarjo in če rešitev predhodnega vprašanja tvori temelj, od katerega je odvisna odločitev sodišča o glavni stvari.
Vprašanje, ali ima opravljeno delo tožnice značilnosti dela po podjemni pogodbi, ni vprašanje o obstoju ali neobstoju pravice ali pravnega razmerja, od katerega bi bila odvisna odločitev o glavni stvari. V obeh postopkih se obravnava le isto delo v smislu identičnega dejanskega stanja, kar pa ni razlog za prekinitev postopka na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 11, 13.. URS člen 22, 26, 39.. ZJZ člen 6, 21, 21/7.
javnopravna odškodninska odgovornost države - pravica do zbiranja in združevanja - obrazloženost odločbe - kvalificirana stopnja napačnosti - arbitrarnost odločanja
Prepoved arbitrarnosti izhaja iz določila 22. člena URS, po katerem je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Arbitrarnost pri sprejemanju odločitev pomeni samovoljno odločanje, ki je očitno napačno in brez razumnih pravnih argumentov. Odločba sodišča ali upravnega organa je samovoljna, če bi že na prvi pogled iz nje razbrali, da je bilo o nečem odločeno v očitnem nasprotju z zakonom ali celo brez zakonske podlage ali brez vsakih (razumnih) razlogov. Vsaka napačna razlaga oziroma uporaba zakonske norme sama po sebi ni arbitrarna. Prag za ugotovitev arbitrarnosti mora biti visok, saj bi bila sicer vsaka nezakonita odločba sodišča oziroma upravnega organa, ki je obremenjena s postopkovnimi kršitvami v smislu nejasnih, pomanjkljivih razlogov ali nepravilno uporabo materialnega prava, lahko označena za arbitrarno in kot takšna podlaga za odškodninsko odgovornost države.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00066900
URS člen 23. ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/1, 108/2, 108/3, 108/4, 110, 110/2. ZST-1 člen 12, 12/3.
predlog za podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - dopolnitev nepopolne vloge - dopolnitev predloga za taksno oprostitev - upravičen razlog za podaljšanje roka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - skrbnost ravnanja stranke - trditveno in dokazno breme stranke - osebne okoliščine - komunikacija med odvetnikom in stranko
Tožnika sta v tem postopku že trikrat zaprosila za taksno oprostitev. Opravičljivih razlogov za nadaljnje podaljšanje sodnega roka nista izkazala.
Medsebojna (ne)komunikacija strank in odvetnika v mandatnem razmerju ni upravičen razlog za podaljšanje sodnega roka.