zavarovanje denarne terjatve - več sredstev zavarovanja - sorazmernost - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe
Začasna odredba kot sredstvo zavarovanja denarne terjatve temelji le na verjetno izkazani pravici oziroma verjetnosti, da terjatev obstoji (ali da bo terjatev zoper dolžnika šele nastala). Intenzivnost oziroma stopnja zavarovanja mora zato biti v sorazmerju s stopnjo prepričanja glede obstoja upnikove terjatve, ki je predmet zavarovanja.
V tej fazi postopka je potrebno upoštevati, da vrednost nepremičnin znatno presega višino vtoževane terjatve, dejstvo, da so nepremičnine obremenjene s hipoteko, pa utemeljuje subjektivni pogoj zavarovanja z začasno odredbo, ne pa tudi sorazmernosti zavarovanja. Zgolj višina bančnega posojila in vrednost nepremičnin pri presoji sorazmernosti ni nujno odločilnega pomena, saj je potrebno upoštevati sorazmernost med vrednostjo izkazane terjatve in vrednostjo nepremičnin, ki naj bi služile zavarovanju te terjatve. S tega vidika je predlagana začasna odredba preširoko zastavljena, saj se zavarovanje lahko dovoli le v obsegu, kot je to nujno potrebno za dosego namena zavarovanja.
Pogoje za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve je že v načelu treba obravnavati restriktivno, saj gre za poseg v finančni in premoženjski položaj dolžnika, zoper katerega upnik nima izvršilnega naslova. Še toliko bolj restriktiven pristop je potreben, kadar se sredstvo zavarovanja nanaša na prepoved oziroma omejitev razpolaganja z likvidnimi sredstvi (v tej zadevi pa tudi z osnovnimi sredstvi za proizvodnjo).
božičnica - delovna uspešnost - dogovor med delodajalcem in sindikatom - diskriminacija - osebna okoliščina
Če je božičnica določena s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, veljajo za njeno izplačilo pogoji, ki so za to določeni v navedenih aktih. Sodna praska je glede božičnice že zavzela stališče, da gre (običajno) za enkratno izplačilo, ki ni del redne mesečne plače. Ne gre za plačilo, ki predstavlja del kolektivne uspešnosti poslovanja delodajalca, ampak gre za enkratno plačilo, ki se izplača, če so za to izpolnjeni pogoji določeni v aktu, ki predvideva plačilo božičnice.
Čeprav božičnica pripada delavcem, ki so se zaposlili tekom leta 2020, in sicer v sorazmernem delu, s tem, ko je izključeno njeno plačilo delavcem, katerim je delovno razmerje prenehalo pred 23. 12. 2020, ni prišlo do diskriminacije. Vprašanje zaposlitve pri toženki na dan 23. 12. 2020 ne predstavlja osebne okoliščine, zato s takim pogojem ni prišlo do diskriminacije tožnika.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - zadostna trditvena podlaga - evidenca o izrabi delovnega časa
Neutemeljene so pritožbene trditve, da bi moral tožnik zaradi predloženih evidenc tedenskega počitka povsem natančno navesti dela in naloge, ki jih je opravljal posamezne dni, ki so v evidenci označeni kot prosti. Takšna zahteva je pretirana, saj se nanaša na daljše obdobje, pri tem pa je pomembno, da iz navedb toženke o evidencah tedenskega počitka, ki so bile podkrepljene z listinsko dokumentacijo ter iz kasneje izvedenih dokazov, ni izhajalo, da bi evidentiranje v celoti odgovarjalo zadolžitvam vojakov oziroma naloženim nalogam.
ZIZ člen 57, 57/2. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/2.
zavarovanje z začasno odredbo - odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravočasnost odgovora - tek procesnega roka
Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo, na podlagi katerih podatkov zaključuje, da tožeča stranka na ugovor tožene stranke ni (pravočasno) odgovorila, zaradi česar izpodbijanega sklepa niti ni mogoče preizkusiti.
ZPP člen 242, 242/1, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12, 12/1, 13.
stroški priče - razveljavitev prvostopenjske odločbe
Zahtevek tožeče stranke - delodajalca za refundacijo za pričo B. B. in A. A., ki jima je sodišče prve stopnje sledilo pri odmeri priglašenih stroškov priče, ne ustreza pravilom 13. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku.
pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za začasno odredbo
Pogoji za uporabo 63. člena ZDZdr po oceni sodišča druge stopnje v obravnavani zadevi niso podani, saj se tam navedeni ukrepi izvedejo le, če sodišče ob obisku osebe presodi, da je za ugotovitev, ali so podani razlogi za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, potrebno opraviti nadaljnje medicinske preiskave. Iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje štelo, da nima dovolj podatkov za svojo odločitev, zaradi česar bi bilo potrebno opraviti nadaljnje medicinske preiskave. Prav nasprotno, sodišče prve stopnje je bilo mnenja, da na podlagi izvedenega dokaznega postopka lahko sprejme odločitev, zato pogoji za izdajo začasne odredbe po 63. členu ZDZdr niso podani.
Glede na to, da toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prerekala ureditve, da so delavci upravičeni do povračila stroškov prevoza na delo in z dela na podlagi njenega Pravilnika, na katerega napotuje podjetniška kolektivna pogodba, ter ob nespornem dejstvu, da se tožnik na delo in z dela vozi iz kraja oziroma na razdalji, ki sodi v primestni oziroma medkrajevni promet, pritožbeno sodišče soglaša s pravilnim zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnik na podlagi določb Pravilnika upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini dnevne vozovnice, in sicer za število dni prisotnosti na delu, kot izhaja iz priloženih plačilnih list.
Določbe toženkinega Pravilnika je treba upoštevati kot določbe o merilu za povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela, torej gre za tehnični predpis, kako se hipotetično izračunava povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, in ne za povračilo dejanskih stroškov z javnim prevozom, zato jih ni mogoče razumeti tako, da bi moral tožnik dejansko uporabljati javni prevoz in v zvezi s tem predložiti dokazila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067159
DZ člen 248, 248/1. ZZZDR člen 191. ZKZ člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 20, 20/1, 21, 21/1, 22, 22/1, 23, 23/1. OZ člen 25, 25/1.
prodaja kmetijskega zemljišča - predkupni upravičenec - prodaja gozda - sklenitev prodajne pogodbe za kmetijska zemljišča brez udeležbe predkupnega upravičenca - soglasje upravne enote - soglasje Centra za socialno delo (CSD) - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - sklicevanje na sodno prakso
Ali je nastal pravni posel med toženko in zakoncema A., za odločitev v tej zadevi ni pomembno. Pomembno ni niti dejstvo, da tega posla upravni organ (UE) ni odobril, enako velja za okoliščino, ali sta bila zakonca A. predkupna upravičenca po ZKZ in ZG in ali sta sprejela ponudbo toženke. Tako tudi ni pomembno, ali so bila navedena dejstva med strankama nesporna. Pomembno je dejstvo, da je ponudbo kot predkupna upravičenka sprejela tožnica in da je bil posel med pravdnima strankama s strani UE odobren.
Tožnica očita sodišču prve stopnje, da ni razkrilo točnih številk judikatov, iz katerih naj bi izhajalo, da se tudi pri presoji tako sklenjenih pravnih poslov uporabljajo ostale določbe obligacijskega prava, razen tistih, katerih izključenost izhaja iz narave stvari. Takšen manjko ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj tožnici s tem ni bila odvzeta pravica do izjave niti nima za posledico nepravilnost ali nezakonitost odločbe. Enako kot sodišču je tudi njej omogočen dostop do baze sodne prakse, tožnica je imela možnost, da se do vseh vidikov spora (tako dejanskih kot pravnih) na prvi stopnji opredeli.
zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - posledice nedopolnitve vloge - prepozna dopolnitev predloga - pravočasnost vloge, vezane na rok - vročitev odvetniku pooblaščencu
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo dan vročitve pozivnega sklepa tožnici preko njenega pooblaščenega odvetnika 13. 2. 2023, in sicer na podlagi vročilnice, pripete k r. št. 124 pravdnega spisa, kot je to navedeno v točki 3. obrazložitve izpodbijanega sklepa. Drugačna pritožbena trditev ne ustreza dejstvom. Ker je 10 dnevni rok tožnici za dopolnitev vloge začel teči 14. 2., je iztekel 23. 2., zato je vloga tožnice z 28. 2. prepozna ter jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (četrti odstavek 108. člena ZPP).
Okoliščina, da je toženka zoper sodno odločbo vložila ustavno pritožbo, o kateri še ni bilo odločeno, na njeno dolžnost povrniti pravdne stroške tožnikom, ki so v pravdnem postopku zoper tožence pravnomočno uspeli, ne vpliva.
Izdaja popravnega sklepa je utemeljena. Izpad ene od parcel iz izreka sodbe predstavlja očitno pisno pomoto.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00069800
ZDZdr člen 74, 75, 75/1, 77, 77/2.
sprejem osebe v varovani oddelek - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - shizofrenija - izvedensko mnenje
Glede na sodno prakso ni možno, da bi bila oseba, ki varstvo in oskrbo v socialno varstveni ustanovi potrebuje, zaradi prezasedenosti teh ustanov prepuščena sama sebi oz. v oskrbo oseb, ki ji tega varstva niso sposobne nuditi. Pri reševanju podobnega ustavno nevzdržnega položaja – ali zaradi prezasedenosti socialno varstvenih zavodov osebo zadržati v psihiatrični bolnišnici ali jo pustiti brez ustreznega varstva – se je Vrhovno sodišče izreklo, da je zadržanje osebe na varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice boljša izbira.
ZST-1 člen 11, 11/2. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1. ZUTPG člen 3, 31/5, 5/1. ZPP člen 365-2. ZPP člen 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi verodostojne listine - obročno plačilo sodne takse - sodne takse - predlog za obročno plačilo - rok za plačilo sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da sredstva, s katerimi se preživlja dolžnik ali njegovi družinski člani, s celotnim plačilom sodne takse ne bi bila občutno zmanjšana.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - ogroženost otroka - pomen otrokove želje pri ureditvi stikov - korist mladoletnega otroka - odtujevanje otroka - odklanjanje stikov s strani otroka
Oče še ni realiziral svojih trditev, da stikov ne preprečuje več, da ne govori več grdo o materi in da sina spodbuja k stikom z njo. Sodišče prve stopnje je kot ogrožajoče ocenilo očetovo vztrajanje, da sin biva pri njem, in odsotnost očetove spodbude k stikom z materjo (sprva pa celo preprečevanje na zelo neprimeren način).
Upoštevaje dober odnos med sinom in materjo v času, ko je družina živela skupaj, ter njegovo sedanjo razpetost med starši in ohranjanje lojalnosti očetu ni vzbujen dvom o pravilnosti stališča, da upoštevanje otrokove želje kot odločilne ni v njegovo korist.
plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - osebni podatki - družinski člani
Ker tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks, podredno za odlog sodne takse, vsebuje obvezne sestavine, je sposoben za obravnavanje in bi sodišče moralo postopati po petem odstavku 12.a člena ZST-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00067207
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4.
Dokazno breme, da je tožnikoma ustrezno pojasnila tveganja, ki so nastala ob sklenitvi Pogodb, je na toženki.
Banka ima profesionalno vedenje in izkušnje, zato bi se morala zavedati nepredvidljivosti gibanja tečaja ter posledične tveganosti ponujenega bančnega produkta. Poznati bi morala lastnosti valute, v kateri je ponujala kredite, in kot finančnemu strokovnjaku bi ji moralo biti znano dejstvo, da je gospodarska kriza, ki povzroči močnejša nihanja tečajev valut v dolgoročnem obdobju, del običajne dinamike ekonomskega cikla. Pri dolgoročnih kreditih v tuji valuti mora banka kreditojemalce opozoriti, da je bodoče gibanje tečaja popolna neznanka in so možne tudi velike spremembe tečaja, ki jim lahko bistveno otežijo odplačevanje kredita. Tožnika tako pravilno opozarjata, da ju je bila toženka dolžna opozoriti tudi na „črni scenarij“. Le tako bi se lahko informirano odločila glede sklenitve Pogodb.
Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, da je bilo pooblastilo za zastopanje s strani tožnika podpisano 8. 5. 2015, pri čemer je na podlagi dokazne ocene pooblastila ugotovilo tudi, da se je tega dne tožnik oglasil pri odvetniški družbi, kar pomeni, da se je s sodnim pisanjem pri odvetnici oglasil na zadnji dan roka. Tega toženka res ni izrecno trdila, vendar pa navedena ugotovitev ne predstavlja prekoračitve trditvene podlage toženke, saj navedeno ne predstavlja odločilnega dejstva v postopku.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da tožnik odvetniškemu pripravniku ni predložil dokumentacije, ki je potrebna za vložitev predloga, in glede na kratkost roka za vložitev predloga, odvetnik stranki ni dolžan svetovati pravnega sredstva, s katerim evidentno ne more uspeti.
pripor - zagotovitev navzočnosti obtoženca na obravnavi
Že glede na kratko časovno obdobje med vročitvijo vabila, ki je po sodbi sodišča prve stopnje bilo obtožencu pravilno vročeno in datumi narokov, bi se utegnilo izkazati, da ni nujno brezpogojno sprejemljiva teza o obtoženčevem očitnem izmikanju predobravnavnemu naroku, glede na njegovo bivanje v tujini. Sicer pa sodišče prve stopnje tega pravnega standarda niti ne napolni z vsebino, ko ne pojasni, zakaj kljub zgoraj navedenim okoliščinam, šteje, da gre za obtoženčevo očitno izmikanje prihodu na predobravnavni narok. V tem pogledu sodna odločba sodišča prve stopnje nima razlogov in je tako obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - dokazna ocena vseh dokazov - zadostna trditvena podlaga
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo izpovedi tožnika in prič o tem, kaj je obsegalo njegovo vsakodnevno delo od ponedeljka do sobote in kaj ob nedeljah, ko je opravljal delo v delovnih prostorih v posebni dislocirani enoti znotraj baze. Upoštevajoč njihove izpovedi o tem, da so evidence podpisovali le zato, ker je toženka tako zahtevala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da evidence ne odražajo dejanskega stanja in da tožniku predvideni nedeljski tedenski počitek ni bil zagotovljen.
Zgolj dejstvo, da je tožnik navedel, katera opravila je opravil vsako nedeljo, ne da bi jih še posebej datumsko opredelil za vsako od 23 nedelj, ne pomeni, da so trditve tožnika pomanjkljive oziroma premalo podrobne.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 11, 13.. URS člen 22, 26, 39.. ZJZ člen 6, 21, 21/7.
javnopravna odškodninska odgovornost države - pravica do zbiranja in združevanja - obrazloženost odločbe - kvalificirana stopnja napačnosti - arbitrarnost odločanja
Prepoved arbitrarnosti izhaja iz določila 22. člena URS, po katerem je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Arbitrarnost pri sprejemanju odločitev pomeni samovoljno odločanje, ki je očitno napačno in brez razumnih pravnih argumentov. Odločba sodišča ali upravnega organa je samovoljna, če bi že na prvi pogled iz nje razbrali, da je bilo o nečem odločeno v očitnem nasprotju z zakonom ali celo brez zakonske podlage ali brez vsakih (razumnih) razlogov. Vsaka napačna razlaga oziroma uporaba zakonske norme sama po sebi ni arbitrarna. Prag za ugotovitev arbitrarnosti mora biti visok, saj bi bila sicer vsaka nezakonita odločba sodišča oziroma upravnega organa, ki je obremenjena s postopkovnimi kršitvami v smislu nejasnih, pomanjkljivih razlogov ali nepravilno uporabo materialnega prava, lahko označena za arbitrarno in kot takšna podlaga za odškodninsko odgovornost države.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067904
Protokol 7 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 4. URS člen 31. ZKP člen 10, 10/1, 372, 372-6. KZ-1 člen 48, 48/1, 49, 49/1, 56, 56/3, 56/4, 324, 324/1-1, 324/3. ZPrCP člen 37, 37/5.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - prepoved sojenja o isti stvari - ne bis in idem - isti historični dogodek - opis kaznivega dejanja - opis prekrška - zakonski znaki - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja - plačilni nalog - prepovedana posledica - lahka telesna poškodba - kvalifikatorni element - vštevanje plačane denarne kazni za prekršek - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - prepoved vožnje motornega vozila - kategorije vozil - neizrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za določeno kategorijo motornih vozil - nevaren voznik - načelo individualizacije kazenskih sankcij - retribucija - specialna prevencija
Izvršitveno ravnanje in predmet napada sta v opisih v bistvenem enaka, vendar pa je bistveno, da opis kaznivega dejanja obsega še druga dejstva, to je natančen opis poškodbene posledice, ki je temeljni zakonski znak očitanega kaznivega dejanja. Upoštevaje povedano gre z vidika prepovedane posledice za kvalitativno razliko, saj opis kaznivega dejanja poleg znakov prekrška vsebuje tudi nastanek lahke telesne poškodbe, s čimer je opredeljena tudi večja kriminalna količina kot v opisu prekrška. Zato gre zgolj za delno prekrivanje dejanskih stanov, kar pomeni, da ni izkazan položaj, ki bi narekoval uporabo pravila prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari.