KZ-1 člen 49, 50, 51, 51/1, 51/1-2, 20, 20/2, 308, 308/3. ZKP člen 391.
prehajanje meje - kazenska sankcija - olajševalne in obteževalne okoliščine - tujci - omilitev kazni
Glede na to, da se obdolžencu očita, da je tudi sam za svoj del opravljene poti prejel določen delež plačila, so pomisleki pritožnice o njegovi višini povsem brez teže in zato tudi ne morejo vplivati na spremembo izrečenih zaporne in denarne kazni obdolžencu v korist.
Te pogodbe (pactum de compensando) pa tožeča stranka ni ustrezno procesno izpodbijala s tožbenim zahtevkom na razveljavitev pogodbe, zato tožeča stranka tudi ni mogla uspeti z ugovorom neveljavnosti pogodbe zaradi prisiljenja (94. člen in prvi odstavek 95. člena OZ v zvezi s 45. členom OZ).
Glede na to, da toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prerekala ureditve, da so delavci upravičeni do povračila stroškov prevoza na delo in z dela na podlagi njenega Pravilnika, na katerega napotuje podjetniška kolektivna pogodba, ter ob nespornem dejstvu, da se tožnik na delo in z dela vozi iz kraja oziroma na razdalji, ki sodi v primestni oziroma medkrajevni promet, pritožbeno sodišče soglaša s pravilnim zaključkom sodišča prve stopnje, da je na podlagi določb Pravilnika upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini dnevnih vozovnic, in sicer za število dni prisotnosti na delu, kot izhaja iz priloženih plačilnih list.
Določbe toženkinega Pravilnika je treba upoštevati kot določbe o merilu za povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela, torej gre za tehnični predpis, kako se izračunava povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, in ne za povračilo dejanskih stroškov z javnim prevozom, zato jih ni mogoče razumeti tako, da bi moral tožnik dejansko uporabljati javni prevoz in v zvezi s tem predložiti dokazila.
Obdolžencem je res zaradi začasnega odvzema deklice iz matične družine onemogočeno priti v stik z oškodovanko, kar pa ne odpravlja njihove ponovitvene nevarnosti do drugih morebitnih mladoletnih oškodovank, s katerimi bi na prostosti obdolženci lahko prišli v stik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068686
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-3, 391.
goljufija - oprostilna sodba - goljufiv namen - goljufiv namen ob sklenitvi posla - denarna socialna pomoč - dejansko stanje - ocena dokazov - naročnina - plačilo na obroke - v dvomu v korist obdolženca
Sodišče druge stopnje soglaša tudi s presojo prvostopenjskega sodišča, da zgolj dejstvo, da je pogodbo za naročilo mobilnega telefona sklenil prejemnik denarne socialne pomoči, avtomatično ne pomeni, da je obdolženec ob naročilu imel tudi goljufivi namen.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - združitev pravd v skupno obravnavanje - pravna podlaga za izplačilo
Glede na to, da toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prerekala ureditve, v skladu s katero delavcem pripada povračilo stroškov prevoza na podlagi Pravilnika toženke, na katerega napotuje podjetniška kolektivna pogodba, ter ob nespornem dejstvu, da se tožnik na delo in z dela vozi iz kraja oziroma na razdalji, ki sodi v primestni oziroma medkrajevni promet, pritožbeno sodišče soglaša s pravilnim zaključkom sodišča prve stopnje, da je na podlagi določb Pravilnika upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini dnevnih vozovnic.
Določbe toženkinega Pravilnika je treba upoštevati kot določbe o merilu za povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela, torej gre za tehnični predpis, kako se izračunava povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, in ne za povračilo dejanskih stroškov z javnim prevozom, zato jih ni mogoče razumeti tako, da bi moral tožnik dejansko uporabljati javni prevoz in v zvezi s tem predložiti dokazila.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067815
ZDen člen 72, 72/2. ZTNP-1 člen 13, 15, 16, 16/3, 31. OZ člen 642. ZPP člen 245, 245/3, 362, 362/1.
vrnitev denacionalizirane nepremičnine v naravi - oddaja denacionalizirane nepremičnine v najem - Triglavski narodni park - višina najemnine - izvedensko mnenje - uporaba nepremičnine - možnost uporabe - napotki pritožbenega sodišča - prekluzija - pravočasne navedbe - izvedensko delo - nagrada za delo izvedenca - postavitev strokovne institucije za izvedenca - strokovna institucija, ki nima statusa sodnega izvedenca - višina nagrade izvedenca - določitev plačila - predračun - podlaga odmere nagrade
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je oddajanje nepremičnine za kampu dopolnilno dejavnost le hipoteza. Tožnica je ob pravočasnih trditvah in naknadni konkretizaciji možnih dejavnosti pojasnila, da najemnik za potrebe kampa lahko uporablja nepremičnino za dopolnilne dejavnosti v skladu z javnopravnimi zakonskimi omejitvami, kar bi lahko bilo ekonomsko možno in dopustno tudi v spornem obdobju. V ta namen je zato tudi ponudila določene listinske dokaze, ki izkazujejo, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, možno rabo nepremičnine, a z omejitvami.
Ker so bile trditve o možnosti oddajanja nepremičnine v najem za dopolnilne dejavnosti za potrebe dejavnosti kampiranja glede na vse navedeno pravilno upoštevane kot pravočasne, napotki višjega sodišča v razveljavljenem sklepu glede uporabe metode za izračun nadomestila koristi niso odločilni.
Kadar se za izvedensko delo angažira nekoga, ki ni sodni izvedenec, za odmero nagrade in stroškov ni mogoče avtomatično upoštevati Pravilnika in je določitev višine nagrade stvar dogovora med sodiščem in strokovno institucijo, če dogovora ni, pa se nagrada prizna po splošnih pravilih obligacijskega prava v višini, ki predstavlja običajno plačilo za tako delo (drugi odstavek 642. člena OZ).
Pravdni stranki nista soglašali s predvidenimi stroški izdelave izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje namreč strokovne institucije sploh ni pozvalo na predložitev ponudbe, koliko bi znašali stroški v zvezi z izdelavo mnenja, zato predvideni stroški strankama niso bili vnaprej znani in z njihovo predvideno višino nista mogli soglašati. Strinjanje s postavitvijo izvedenske institucije ne pomeni, da sta pravdni stranki soglašali s stroški, s katerimi sta se seznanili šele po izdelavi izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje pravdnih strank celo ni seznanilo z računom oziroma stroškovnikom, ki ju omenja v izpodbijanem sklepu.
Ker je cenitev nepremičnine opravljena s strani sodnega cenilca obligatorno procesno dejanja v postopku izvršbe na nepremičnine, so stroški, ki nastanejo z delom sodnega cenilca, potrebni za izvršbo.
ZTuj-2 člen 145. ZP-1 člen 65, 65/5. ZNPPol člen 41, 41/3.
prekrškovni postopek - nedovoljen vstop v rs - zahteva za sodno varstvo - dejansko stanje - ugotavljanje dejanskega stanja - ugotavljanje identitete - seznanitev z dokazom - pravica do izjave
V okviru odločanja o zahtevi za sodno varstvo dejansko stanje ni predmet preizkusa po uradni dolžnosti, zato sodišče dejanskega stanja ne ugotavlja ponovno, temveč mora izvajati dokaze (in na njihovi podlagi ugotavljati dejansko stanje) le v primeru, da kršitelj v zahtevi za sodno varstvo z obrazloženimi navedbami vzbudi dvom v odločilne dejanske ugotovitve prekrškovnega organa in predlaga dokaze, z izvedbo katerih bi lahko izkazal svoje trditve, če bi z njimi uspel.
ZSReg člen 11, 11/1, 11/2, 33, 33/2, 34, 34/1, 34/1-4, 36, 36/1. ZGD-1 člen 390, 395, 501, 501/1, 501/2, 522. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 44, 44/1, 44/1-2, 44/2, 44/2-1.
predlog za prekinitev postopka - položaj družbenikov - vpis spremembe družbenika v sodni register - vpis spremembe pri imetniku poslovnega deleža - tožba na ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - izbris družbenika iz sodnega registra - pravni interes za vložitev pritožbe - prekinitev postopka vpisa v sodni register - razlogi za izključitev družbenika - izključitev in izstop družbenika - smiselna uporaba določb o delniški družbi - ničnostni razlogi - izpodbojni razlog - izpodbojnost sklepov skupščine - tožba na izključitev družbenika
V sodni praksi je bilo že oblikovano stališče, da če se neveljavnost skupščinskega sklepa utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register. Sklep v takem primeru neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočni sodni odločbi, dotlej pa je veljaven in učinkovit. Zatrjevana izpodbojnost sklepa zato ne more biti razlog za zavrnitev vpisa in zato tudi ne razlog za prekinitev postopka. Sklep o prekinitvi postopka je lahko izdan le, če je odločitev registrskega vpisa o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje (33. člen ZSReg), ki je med strankami sporno. Ker za tak položaj v konkretnem primeru ni šlo, registrsko sodišče s tem, ko ni odločalo o prekinitvi postopka, ni storilo nobene absolutne bistvene postopkovne kršitve.
Za izključitev družbenika iz družbe lahko družbena pogodba določa pogoje, postopek in posledice izključitve (prvi odstavek 501. člena ZGD-1). V navedenem prvem odstavku 501. člena ZGD-1 je hkrati določeno, da sme družbenik iz družbe izstopiti, kar je podrobneje urejeno v drugem odstavku 501. člena ZGD-1. Kot je bilo opisano, je bila na skupščini družbe izglasovana družbenikova izključitev iz družbe. Registrsko sodišče je moralo pri odločanju poleg ostalih pogojev, v skladu s četrto točko 34. člena ZSReg preizkusiti materialnopravno (ne) utemeljenost predloga. Zato je bilo treba odločiti ali je postopek izključitve družbenika v družbeni pogodbi v zadostni meri opredeljen. Bistveno je, da družbenik ve, kdo lahko predlaga njegovo izključitev, po kakšnem postopku, iz katerih razlogov ter kateri organ o tem odloča.
Registrsko sodišče mora pri odločanju za vpis izključitve družbenika iz družbe v skladu s 34. členom ZSReg v zvezi s 44. členom Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredba) torej preizkusiti, ali je bil predlogu za vpis izključitve družbenika priložen ustrezen sklep skupščine, sprejet v skladu z določbami družbene pogodbe (1. točka drugega odstavka 44. člena Uredbe), ali je v predlogu naveden datum sklepa skupščine za vpis izključitve družbenika iz sodnega registra. Z vprašanjem izpodbojnosti sklepov skupščine se registrsko sodišče pri presoji ali je utemeljen predlog za vpis spremembe v sodni register ne ukvarja. Zato tudi ni pravno odločilnega pomena zakaj je bil družbenik iz družbe izključen.
Na drugačno stališče pritožbenega sodišča ne more vplivati niti vložena tožba družbenika proti družbi na njegov izstop iz družbe. S pravnim pomenom izstopa družbenika iz družbe bi se registrsko sodišče moralo ukvarjati, če bi bil vložen predlog za vpis spremembe družbenika v sodnem registru na podlagi pravnomočne ugodilne sodbe o tožbenem zahtevku na družbenikov izstop (2. točka prvega odstavka 44. člena Uredbe) in presojati razmerje in pravne posledice med izključitvijo in izstopom družbenika iz družbe.
ZIZ člen 38, 38/2, 38/5. ZPP člen 365-2. ZBPP člen 9.
odločanje o nadaljnjih izvršilnih stroških - potrebni stroški za izvršbo - stroški cenilca - brezplačna pravna pomoč - povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa zaradi dolžnici izdane odločbe o brezplačni pravni pomoči ne bi smelo izdati pred pravnomočnim zaključkom zadeve. Po 9. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči dodeljena brezplačna pravna pomoč namreč ne pokriva plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke. Stroški cenilcev, ki jih je sodišče prve stopnje ocenilo kot potrebne za izvršbo, pa so upničini stroški (drugi odstavek 37. člena ZIZ).
Po zadnji alineji tretjega odstavka 15. člena pogodbe o sofinanciranju je delodajalec dolžan vrniti vsa prejeta sredstva, če krši ostala določila pogodbe, med katerimi je tudi redno obveščanje tožnika o izpolnjevanju obveznosti štipendista. V obravnavani zadevi ni sporno, da toženka te svoje obveznosti ni izpolnila in tožnika ni obvestila o (ne)izvrševanju študijskih obveznosti štipendista po izteku obdobja mirovanja in njegovem statusu. Le v primeru, da bi to pravočasno storila, bi se po oceni pritožbenega sodišča lahko sklicevala na prenehanje pogodbe in vračilo sredstev v omejenem obsegu po tretji alineji prvega odstavka 15. člena pogodbe, saj takrat še ne bi nastopila izpostavljena kršitev zaradi zaposlitve pri drugem delodajalcu. Ker je toženka kot delodajalka nedvomno kršila pogodbeno obveznost informiranja tožnika in je ta moral sam preverjati izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, so izpolnjeni pogoji za vračilo vseh prejetih sredstev v revalorizirani vrednosti v skladu s sedmo alinejo tretjega odstavka 15. člena v zvezi s 17. členom pogodbe o sofinanciranju.
ZFPPIPP člen 103, 103/7, 103/7-5, 290, 290/3, 291, 291/1, 291/2, 292, 292/2, 354, 354/3. ZVDAGA člen 1. Slovenski računovodski standardi (2016) (2015) standard 39, 39.34, 39.38, 39.39, 39.40.
stroški stečajnega postopka - plačilo stroškov stečajnega postopka - nagrada upravitelja - nadomestilo upravitelja - predaja in prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika - hramba računovodskih izkazov, knjigovodskih listin in druge dokumentacije - stroški hrambe - stroški arhiviranja dokumentacije dolžnika - računovodske rešitve v podjetjih v stečaju ali likvidaciji - Slovenski računovodski standardi (SRS) - sestavljanje računovodskih izkazov med postopkom in po njem - vpogled v dokumentacijo
Normativno postopek varstva in hrambe dokumentarnega in arhivskega gradiva urejata ZVDAGA in Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva. Iz obeh so razvidne različne faze arhiviranja poslovne dokumentacije: zajem in pretvorba dokumentarnega gradiva, urejanje, vrednotenje in odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva, izročitev arhivskega gradiva arhivu in uničenje dokumentarnega gradiva. Navedene storitve arhiviranja so tako strokovne, da jih je ZFPPIPP v 5. točki sedmega odstavka 103. člena izključil iz nadomestil, ki jih vključuje nagrada upravitelja.
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da gre glede na gornjo normativno ureditev zato, ker je upraviteljica po njenih lastnih navedbah pri svojem delu potrebovala vpogled v dokumentacijo (ki jo je začasno hranila pri računovodskem servisu) za stroške v zvezi z njenim izvajanjem nalog upravitelja, zato jih je dolžna upraviteljica kriti iz prejete nagrade. Izhajajoče iz navedenega zmotnega stališča je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da strošek začasnega arhiviranja predstečajne dokumentacije ni nujno potreben strošek. Pri tem se prvostopenjsko sodišče ni konkretno opredelilo do upraviteljičinih razlogov za nastanek stroška začasne hrambe predstečajnega arhiva na lokaciji računovodskega servisa zaradi dostopnosti le-tega.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00067203
ZIKS-1 člen 12, 12/1. ZKP člen 402, 402/3. KZ-1 člen 86, 86/4.
nadomestna izvršitev kazni zapora - vikend zapor - zapor ob koncu tedna - vožnja pod vplivom alkohola - meritev stopnje alkoholiziranosti - namen kaznovanja - retribucija - restitucija - specialna prevencija - generalna prevencija
Ne glede na obsojenčeve navedbe, da je več mesecev po tragični prometni nesreči užival alkoholne pijače, saj je bil v šoku in se je spominjal posledic prometne nesreče, je sodišče prve stopnje ustrezno presodilo, da obsojenec s svojim ravnanjem alkoholnih pijač ni zgolj užival, temveč je v takem stanju celo sedel v avtomobil in se vključil v cestni promet ter ponovno ogrozil zdravje in življenje drugih udeležencev cestnega prometa. Ob takšnih okoliščinah ni mogoč zaključek, da je obsojenec toliko urejena oseba, da bi mu bilo mogoče zaupati, da alternativnega načina prestajanja zaporne kazni ne bo zlorabil, kot je to določeno v prvem odstavku 12. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1).
URS člen 22, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZGD-1 člen 296, 296/1, 390, 390/1, 390/1-1, 480, 482, 482/1, 509, 509/1, 509/2. ZD člen 131, 132, 145, 145/1. ZSReg člen 33, 33/2, 34. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 43, 43/2.
vpis spremembe zakonitega zastopnika - sprememba zastopnika - prenehanje pooblastila za zastopanje - vpis novega zastopnika - sklic skupščine - smiselna uporaba določb o delniški družbi - nezakonitost sklica skupščine - sklep skupščine - ničnostni razlogi - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register - pridobitev poslovnega deleža na podlagi dedovanja - položaj pridobitelja poslovnega deleža - sklep o dedovanju - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - konstitutivnost vpisa v sodni register - razmerja med družbo in družbeniki - skrbnik zapuščine - prehod zapuščine na dediča - skupnost dedičev
V skladu s 132. členom ZD pokojnikova zapuščina, torej tudi poslovni delež, preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Po prvem odstavku 145. člena ZD do delitve dediščine dediči upravljajo dediščino in z njo razpolagajo skupno. Gre torej za situacijo, ko poslovni delež pripada vsem dedičem kot skupni poslovni delež.
D. D. in F. D. sta glede na navedene določbe ZD nedvomno lahko uresničevala svoje korporacijske pravice že s trenutkom smrti družbenika E. D., kot njegova zakonita dediča, še preden sta bila vpisana kot družbenika v sodni register.
pripor - dejansko izvajanje pripora - podaljšanje pripora med preiskavo - predlog za podaljšanje pripora
Res je, da je preiskovalni sodnik v dopisu zunajobravnanemu senatu vlogo naslovil kot uskladitev datuma pripora, vendar pa iz vsebine izhaja, da se je pri tem skliceval na predlog državnega tožilstva za podaljšanje pripora in na odločitev Vrhovnega sodišča RS. Sodišče prve stopnje je zato odločalo o predlogu državnega tožilca in ne o predlogu preiskovalnega sodnika, kot se to zmotno navaja v pritožbi.
Sodna praksa in teorija sta že zavzeli stališče, da lahko odškodninsko odgovarjata oba, tako dejanski, kot tudi formalni delodajalec.
Sodišče prve stopnje sicer ni vezano na materialnopravna stališča, ki jih je zavzelo pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu, vendar mora z ugotovitvijo vseh tistih dejstev, ki so po materialnopravnem stališču pritožbenega sodišča pravno odločilna, ustvariti podlago za spremembo sodbe na drugi stopnji.
splošna pravna načela - odločanje sodišča po prostem preudarku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih samo, kadar so odsotna dejstva odločilna po materialnem pravu, ki ga je treba uporabiti po presoji sodišča, ne pa stranke. Lahko pa gre v takšnih primerih za drugo napako sojenja, in sicer napačno uporabo materialnega prava. Z drugimi besedami, sodišče ne stori nikakršne procesne kršitve, če se z ničimer izrecno ne opredeli do trditev in dokazov o tistih dejstvih, ki z njegovega materialnopravnega izhodišča niso odločilna, odločilna pa so s stališča drugega materialnega prava, za uporabo katerega se zavzema stranka.
Pravdni postopek upošteva množico različnih ciljev, ki so si včasih lahko nasprotujoči (na primer hitrost rešitve spora na eni in brezhibna ugotovitev dejstev na drugi strani), in temu prilagaja različna sredstva, da bi se v čim večji meri uresničili, vendar ne nujno vedno v celoti in za vsako ceno. Nesorazmerno bi v okoliščinah te zadeve bilo za nagrado in stroške izvedenca porabiti nekajkrat več, kot pa je zasledovani cilj, tj. popolna pravilnost odločitve, komu pripada navedenih dobrih 207 EUR.