ZTuj-2 člen 145. ZP-1 člen 65, 65/5. ZNPPol člen 41, 41/3.
prekrškovni postopek - nedovoljen vstop v rs - zahteva za sodno varstvo - dejansko stanje - ugotavljanje dejanskega stanja - ugotavljanje identitete - seznanitev z dokazom - pravica do izjave
V okviru odločanja o zahtevi za sodno varstvo dejansko stanje ni predmet preizkusa po uradni dolžnosti, zato sodišče dejanskega stanja ne ugotavlja ponovno, temveč mora izvajati dokaze (in na njihovi podlagi ugotavljati dejansko stanje) le v primeru, da kršitelj v zahtevi za sodno varstvo z obrazloženimi navedbami vzbudi dvom v odločilne dejanske ugotovitve prekrškovnega organa in predlaga dokaze, z izvedbo katerih bi lahko izkazal svoje trditve, če bi z njimi uspel.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00067885
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2.. ZUreP-2 člen 206, 206/1, 206/2.. OZ člen 376.. ZNP člen 104.
razlastitev nepremičnine - dejanska razlastitev - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za stranske učinke razlastitve - namembnost zemljišča ob razlastitvi - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - prepoved ne ultra alterum tantum - prenehanje teka zamudnih obresti, ker so dosegle glavnico - stroški nepravdnega postopka - načelo uspeha
V primeru t.i. dejanske razlastitve je ob izračunu odškodnine za razlaščeno nepremičnino treba upoštevati namembnost in dejansko stanje zemljišč ob dejanskem odvzemu iz posesti.
Povzeto stališče je treba uporabiti tudi pri odmeri odškodnine za manjvrednost zemljišča, ki je razlastitvenemu zavezancu ostalo po razlastitvi dela njegovih nepremičnin. Ne le zato, ker predhodno izpostavljeni zakon ne ureja posebej načina določitve te odškodnine, ampak tudi in predvsem zato, ker je do manjvrednosti tega zemljišča prišlo zaradi razlastitve in praviloma ob razlastitvi.
Pritožbeno stališče, da je škoda zaradi manjvrednosti te parcele nastala oz. postala dokončno znana šele v letu 2015, češ da predlagatelj pred tem ni mogel vedeti, da nasprotna udeleženka ne bo prevzela tudi te parcele, ne prepriča. Škoda zaradi manjvrednosti je nastala najkasneje 1.1.1992, okoliščina, ki jo izpostavlja pritožba, pa je lahko merodajna le pri presoji, kdaj je predlagatelj lahko uveljavljal odmeno zanjo, kar bi bilo (lahko) pomembno pri vprašanju morebitnega zastaranja njegovega zahtevka.
Na vrednost odvzetih nepremičnin oz. manjvrednost preostalih nepremičnin ne smejo vplivati spremembe v vrednosti, do katerih pride v času po odvzemu nepremičnine iz posesti in na katere razlastitvena udeleženca ne moreta vplivati.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 145, 145/1. URS člen 29. ZPND člen 3, 10, 14.
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - postopek po ZPND - pravna narava poročila Centra za socialno delo (CSD) - pristojnost centra za socialno delo - vložitev kazenske ovadbe - začetek kazenskega postopka - izjava osumljenca - osredotočenost suma - privilegij zoper samoobtožbo - pravica do molka - izločitev zapisnika, ki vsebuje izjavo osumljenca
Ni mogoče trditi, da je postopek po ZPND predstavljal de facto kazensko preiskavo pod krinko nekazenskega postopka, je pa po presoji pritožbenega senata izpolnjen drugi alternativni pogoj, namreč da je bila dejavnost uradnih oseb CSD usmerjena v zbiranje podatkov za kasnejši kazenski postopek.
zavrženje predloga za izvršbo - nezaključen stečajni postopek
Po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi (prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP). Edine izjeme od tega pravila so predvidene v primerih, določenih v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP in v prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 103, 103/7, 103/7-5, 290, 290/3, 291, 291/1, 291/2, 292, 292/2, 354, 354/3. ZVDAGA člen 1. Slovenski računovodski standardi (2016) (2015) standard 39, 39.34, 39.38, 39.39, 39.40.
stroški stečajnega postopka - plačilo stroškov stečajnega postopka - nagrada upravitelja - nadomestilo upravitelja - predaja in prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika - hramba računovodskih izkazov, knjigovodskih listin in druge dokumentacije - stroški hrambe - stroški arhiviranja dokumentacije dolžnika - računovodske rešitve v podjetjih v stečaju ali likvidaciji - Slovenski računovodski standardi (SRS) - sestavljanje računovodskih izkazov med postopkom in po njem - vpogled v dokumentacijo
Normativno postopek varstva in hrambe dokumentarnega in arhivskega gradiva urejata ZVDAGA in Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva. Iz obeh so razvidne različne faze arhiviranja poslovne dokumentacije: zajem in pretvorba dokumentarnega gradiva, urejanje, vrednotenje in odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva, izročitev arhivskega gradiva arhivu in uničenje dokumentarnega gradiva. Navedene storitve arhiviranja so tako strokovne, da jih je ZFPPIPP v 5. točki sedmega odstavka 103. člena izključil iz nadomestil, ki jih vključuje nagrada upravitelja.
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da gre glede na gornjo normativno ureditev zato, ker je upraviteljica po njenih lastnih navedbah pri svojem delu potrebovala vpogled v dokumentacijo (ki jo je začasno hranila pri računovodskem servisu) za stroške v zvezi z njenim izvajanjem nalog upravitelja, zato jih je dolžna upraviteljica kriti iz prejete nagrade. Izhajajoče iz navedenega zmotnega stališča je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da strošek začasnega arhiviranja predstečajne dokumentacije ni nujno potreben strošek. Pri tem se prvostopenjsko sodišče ni konkretno opredelilo do upraviteljičinih razlogov za nastanek stroška začasne hrambe predstečajnega arhiva na lokaciji računovodskega servisa zaradi dostopnosti le-tega.
Po zadnji alineji tretjega odstavka 15. člena pogodbe o sofinanciranju je delodajalec dolžan vrniti vsa prejeta sredstva, če krši ostala določila pogodbe, med katerimi je tudi redno obveščanje tožnika o izpolnjevanju obveznosti štipendista. V obravnavani zadevi ni sporno, da toženka te svoje obveznosti ni izpolnila in tožnika ni obvestila o (ne)izvrševanju študijskih obveznosti štipendista po izteku obdobja mirovanja in njegovem statusu. Le v primeru, da bi to pravočasno storila, bi se po oceni pritožbenega sodišča lahko sklicevala na prenehanje pogodbe in vračilo sredstev v omejenem obsegu po tretji alineji prvega odstavka 15. člena pogodbe, saj takrat še ne bi nastopila izpostavljena kršitev zaradi zaposlitve pri drugem delodajalcu. Ker je toženka kot delodajalka nedvomno kršila pogodbeno obveznost informiranja tožnika in je ta moral sam preverjati izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, so izpolnjeni pogoji za vračilo vseh prejetih sredstev v revalorizirani vrednosti v skladu s sedmo alinejo tretjega odstavka 15. člena v zvezi s 17. členom pogodbe o sofinanciranju.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pogodba o prodaji nepremičnine - prenos lastninske pravice - parkirno mesto - prijava izločitvene pravice - prenehanje izločitvene pravice - zamuda roka za prijavo izločitvene pravice v stečajnem postopku
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnik prijavil izločitveno pravico na parkirnem mestu, ki je predmet izpodbijanega sklepa, 23. 3. 2023, kar je po tem, ko je upravitelj s kupcem že sklenil pogodbo o prodaji nepremičnine. Izločitvena pravica upnika na navedenem parkirnem mestu je glede na navedeno prenehala (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Ob povedanem ni mogoče slediti pritožniku, da bi moralo sodišče prve stopnje počakati z izdajo izpodbijanega sklepa do preizkusa izločitvene pravice.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - subvencionirana vozovnica
Sodišče prve stopnje je pravilno pritrdilo, da je toženka dolžna tožnici plačati razliko med že izplačanimi stroški prevoza na delo in z dela ter vrednostjo nesubvencionirane mesečne vozovnice, ter kot bistveno izpostavilo (kar pritožba zanemari), da je bil prevoz na delo in z dela s sklepom Mestne občine A. izrecno izvzet iz subvencioniranja. Subvencioniranje tudi sicer ne pomeni, da je cena vozovnice nižja, ampak da jo v določeni višini krije nekdo drug, v konkretnem primeru Mestna občina A. Glede na obrazloženo je tožnici pravilno priznalo plačilo ugotovljene razlike v stroških prevoza.
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZGD-1 člen 321, 321/1, 321/2, 321/3.
posebni revizor - stroški posebne revizije - višina stroškov - obveznosti revizorja - trditveno in dokazno breme - stranski udeleženec - pravni in ekonomski interes
Stranski udeleženec z vlogo, v kateri nasprotuje le višini stroškov posebnega revizorja za opravljeno delo, ne varuje svojega pravnega položaja. Kot večinski delničar nasprotnega udeleženca stranski udeleženec sicer ima ekonomski interes, da bi bili stroški posebne revizije, ki jih je dolžan plačati nasprotni udeleženec, čim nižji, saj ta znesek načeloma lahko vpliva na poslovanje nasprotnega udeleženca, vendar pa ekonomski interes ne pomeni tudi pravnega interesa.
Ker je bilo v tem primeru sporno, ali je posebni revizor oziroma osebe, ki so opravljale posamezna opravila v zvezi s posebno revizijo, utemeljeno skupaj evidentirale 857,8 ur dela, bi moral posebni revizor v skladu z določilom 212. člena ZPP o teh okoliščinah navesti pravno odločilna dejstva, ki bi omogočala preveritev utemeljenosti takšnega števila ur. Posebni revizor takšnih trditev, z izjemo nekaj izjem, ki na končno odločitev ne vplivajo, ni podal.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nepremoženjsko škodo - obstoj duševnih bolečin - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - uporaba materialnega prava - zavrnitev dokaznega predloga - pravno relevantna vzročna zveza
Ugotovitve izvedencev, da težave tožnika niso bile take intenzitete, da bi se lahko pojavila duševna motnja, da tožnik ni imel duševnih bolečin, še ne pomeni, da tožnik ni imel duševnih bolečin zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Obstoj oziroma neobstoj duševnih bolečin je v presoji sodišča. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da so pri tožniku zaradi izbrisa obstajale nevšečnosti, zmotno pa je nadaljnjo stališče, ki temelji na mnenju izvedencev, da same nevšečnosti, ki izvirajo iz nastalega protipravnega izbrisa še ne pomenijo tiste stopnje, ki bi ustrezala pojmu duševnih bolečin. Vrhovno sodišče je v sodbi in sklepu II Ips 80/2021 pojasnilo, da odškodnina zaradi neupravičenega izbrisa posamezniku pripada, če izkaže, da je zaradi tega trpel. Trpljenje je stanje, pri katerem kdo čuti hude telesne ali duševne bolečine oziroma neugodje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00067964
ZZVZZ člen 86, 86/1, 86/2, 87.
regresni zahtevek zavoda - malomarnost - dovoljenje - kršitev navodil - ukrepi varstva pri delu - opustitev ukrepov za varno delo - nadzor delavcev - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - soprispevek oškodovanca - hoja po železniških tirih - nesreča pri delu - ustaljena praksa
Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da je prva toženka pri delavcih, čeprav poučenih o pravilnem načinu dela, očitno dopuščala nevarno prakso opravljanja dela in s tem zanemarila ukrepe za varnost in zdravje pri delu. Prva toženka je dopuščala, da so njeni delavci, čeprav usposobljeni in poučeni o pravilnem načinu dela, na železniškem območju delali, čeprav jim progovni čuvaj za to ni dal dovoljenja, oziroma so kljub njegovi prepovedi delali v času, ko ni bil neposredno prisoten, ko je npr. - kot v tem primeru - skrbel za ustrezno signalizacijo (ko je šel postavit signalno oznako "mesto dela na progi"). Ker je delo ob progi samo po sebi nevarno in je spoštovanje vseh ukrepov varnosti pri delu zato še toliko bolj pomembno, pa bi morala prva toženka na to dosledno paziti in preprečiti vsakršno aktivnost delavcev v nasprotju s tem. Res sicer ni mogoče z navodili in nadzorom delovodje preprečiti prav vsake (morebiti celo ekscesne) napake posameznega delavca, treba pa je vzpostaviti mehanizem takšnega nadzora, ki bi preprečil, da bi se delavci prve toženke predhodno navedenega nedopustnega ravnanja lahko privadili (progovni čuvaj je namreč izpovedal, da je že večkrat opazil, da so delavci začeli z delom, preden jim je dal dovoljenje za začetek), saj gre v nasprotnem primeru za ravnanje v nasprotju z določbami Dovoljenja oziroma njegovo 5. točko Podatkov in pogojev za izvajanje del na železniškem območju.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v preteklosti že pojasnilo, da pretrganje vzročne zveze nastane v trenutku, ko je ugotovljeno, da je prišlo do nekega ravnanja, ki je privedlo do nepredvidljivega sosledja dogodkov, saj bi bilo v nasprotju z namenom pravne norme, ki uravnava človekova ravnanja, človeku pripisati odgovornost za tisto, kar je bilo nepredvidljivo. Pogoj za pretrganje vzročne zveze je torej objektivno nepredvidljivo sosledje dogodkov, ki je spremenilo ustaljeni, predvidljivi, tipični tok narave. Kadar malomarnemu ravnanju prve osebe sledi malomarno ravnanje druge osebe, bi namreč kasnejše ravnanje prekinilo vzročno zvezo le, če bi bilo kasnejše ravnanje popolno naključje oziroma bi bila posledica kasnejšega ravnanja z vidika malomarnega ravnanja zavarovanca toženke izjemna ali naključna. Le v tem primeru namreč oseba, ki je začela sosledje dogodkov, ne bi odgovarjala za posledice kasnejšega dejanja (VSRS Sklep II Ips 99/2021 z dne 9. 2. 2022).
ZSPJS člen 3, 3a. ZPP člen 163, 163/2, 163/3. ZDOdv člen 8, 8/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4, 11, 11/3.
premestitev na drugo delovno mesto - sklep o določitvi plače - prevedba plače - imenovanje v uradniški naziv - zastaranje tožbenega zahtevka - učinek pravnomočnosti sodbe
3. in 3a. člen ZSPJS urejata ravnanje v primeru ugotovitve neskladnosti določb o plači v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma v sklepu. Sklep toženke z dne 8. 5. 2007, ki ga izpostavlja pritožba, določa le premestitev tožnice z dnem 1. 4. 2007. Ker ne določa plače, v zvezi s tem sklepom sploh ni mogoče ugotoviti neskladnosti določb o plači v smislu citiranih členov ZSPJS. Z določbama 3. in 3a. člena ZSPJS v nobenem primeru tudi ni mogoče sanirati nezakonitosti pri določitvi plače, ki bi nastale pred 1. 7. 2005, t. j. pred uveljavitvijo ZSPJS-D.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - lastninska pravica v pričakovanju - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - listina o pravnem poslu - izvedena pravica - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - overitev podpisa prodajalca
Ohranitev že vpisanih izvedenih pravic ZVEtL-1 ureja v 31. členu. Pri tem od splošnega pravila prenosa hipotek, zemljiškega dolga in stvarnega bremena, ki so v času učinkovanja zaznambe postopka v zemljiški knjigi vpisani na nepremičnini kot celoti, na vse predhodno še ne vpisane posamezne dele stavbe, določa izjemo glede izvedenih pravic, vpisanih v zemljiški knjigi na podlagi sklepa o izvršbi in zavarovanju. Za te velja, da se ne ugotovijo na tistem posameznem delu stavbe, za katerega pridobitelj izkaže, da je bil prvi pravni naslov pridobljen pred dnevom, od katerega učinkuje zemljiškoknjižni vpis izvedene nepremičnine na nepremičnini kot celoti. To pa je takrat, ko je bila listina o pravnem poslu po zakonu overjena, če je pravni naslov odločba sodišča ali drugega državnega organa, pa glede na dan izdaje odločbe, ki je pravni naslov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00067206
ZIZ člen 270, 270/1. SPZ člen 37. OZ člen 198.
pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja oziroma nastanka terjatve - pravnomočna sodba - učinek pravnomočne sodne odločbe - domneva resničnosti - uporabnina za nepremičnino
Pravnomočno razsojena zadeva vsebuje domnevo, da tisto, kar ugotavlja, ustreza resnici. Pravnomočna sodna odločba, na podlagi katere je toženka lastnice sporne nepremičnine, na katero so pravdni stranki in sodišče vezani, torej pomeni, da je o toženkini lastninski pravici odločeno s stopnjo prepričanja. S tem je (ob odsotnosti trditev, da bi imela tožnika kakšno drugo podlago za uporabo stvari) z enako stopnjo materialne resnice odločeno tudi o pravici uporabljati nepremičnino, saj sta v skladu s 37. členom SPZ dva od bistvenih elementov lastninske pravice pravici stvar imeti v posesti in jo uporabljati. V takšni situaciji ni mogoč sklep, da bi bilo s stopnjo verjetnosti izkazano nasprotno, torej, da toženka nima lastninske pravice oziroma pravice uporabljati sporno nepremičnino oziroma, da bo tožnikoma nastala terjatev zaradi toženkine uporabe nepremičnine.
Prvostopno sodišče je pravilno in skladno s spisovnim gradivom obrazložilo, da tožnik v dopolnitvi ni navedel naslovov stalnega ali začasnega prebivališča tožencev, kar je po drugem odstavku 105. člena ZPP in prvem odstavku 180. člena ZPP v zvezi s 180.a členom ZPP obvezna sestavina tožbe. Prvostopno sodišče se je v točki 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno opredelilo do pomena tožnikove navedbe v tožbi in dopolnitvi tožbe, da naj sodišče tožbo vroča tožencem na njihovem delovnem mestu, ker drugih podatkov o tožencih nima in naj si jih pridobi sodišče samo po uradni dolžnosti, pri čemer ta navedba, ki se nanaša zgolj na vročanje, ne odvezuje tožnika, da vloži tožbo z vsebovanimi obveznimi sestavinami, ki jih (med drugim) predstavlja naslov tožene stranke (skupaj z osebnim imenom in EMŠO ali davčno številko ali rojstnim datumom). Z zgoraj povzetim razlogovanjem se pritožbeno sodišče v celoti strinja, zato ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče spregledalo določbo člena 140 ZPP, saj gre za dva različna instituta.
Obdolžencem je res zaradi začasnega odvzema deklice iz matične družine onemogočeno priti v stik z oškodovanko, kar pa ne odpravlja njihove ponovitvene nevarnosti do drugih morebitnih mladoletnih oškodovank, s katerimi bi na prostosti obdolženci lahko prišli v stik.
OZ člen 105, 105/1, 105/2, 105/3, 111, 111/1, 111/2.
pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - neplačilo kupnine - razveza pogodbe po samem zakonu - učinki razveze pogodbe - učinkovanje ex tunc in ex nunc - način izpolnitve obveznosti - vzpostavitev prejšnjega stanja - publicitetni učinek vpisa v sodni register - pogodbeni interes
Prenos poslovnega deleža na B. B. predstavlja obveznost, ki se je izpolnila naenkrat in torej predstavlja trenutno obveznost, kar pomeni, da razveza te pogodbe učinkuje retroaktivno in je treba vzpostaviti stanje, kot je bilo pred sklenitvijo pogodbe, torej, kot da lastninska pravica na poslovnem deležu na B. B. ni bila nikoli prenesena. Navedenega ne spremeni dejstvo, ki ga izpostavlja sodišče prve stopnje, da za podatke, vpisane v sodni register, velja publicitetni učinek.
ZJRM člen 6, 6/1. ZZasV člen 45, 45/1, 89, 89/2, 89/2-3.
nasilno in drzno vedenje - občutek ogroženosti - konkretizacija prekrška - subjektivni zakonski znak - zakonitost odredbe - ravnanje varnostnika
Opredelitev prekrška terja opis izvršitvenega ravnanja z navedbami konkretnih okoliščin, ki ravnanje opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek. Šele na ta način je storilcu omogočena učinkovita obramba.
V obravnavanem primeru se storilcu očita le, da ni upošteval odredbe varnostnika, ker se je uprl njegovi fizični sili in odšel iz trgovine. Ker je glede na pravno podlago (taksativnih) odredb varnostnika osem in ker iz PN oziroma opisa dejanja prekrškovnega organa ne izhaja, katere odredbe varnostnika storilec, ki je tudi sam klical policijo in počakal na parkirišču trgovine Hofer, ni spoštoval (ali ugotavljanje istovetnosti ali preprečitev izstopa iz varovanega območja ali zadržanje osebe...), povzet opis izvršitvenega ravnanja prekrška po 3. točki drugega odstavka 89. člena ZZasV-1 tako ne vsebuje tudi navedbe konkretnih okoliščin, ki bi ravnanje opredeljevale kot historičen in dokazljiv dogodek, temveč zajema le abstraktno pravno normo, kar pa ne zadosti zahtevi po ustrezni konkretizaciji izreka, ki bi storilcu omogočala učinkovito obrambo.
Zavrnitev dokaznih predlogov z zaslišanjem strank in prič z utemeljitvijo, da bi izvajanje dokazov tožene stranke služilo zgolj zavlačevanju postopka, predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno. Sodišče prve stopnje je tako toženi stranki kršilo pravico do izjave.
Natančnejši pogoji za spremembo lastništva psa pa so določeni v Pravilniku o označevanju in registraciji hišnih živali (v nadaljevanju: Pravilnik), konkretno v drugem odstavku 10. člena Pravilnika, iz katerega izhaja, da veterinarska organizacija spremeni lastništvo psa v CRPsi na podlagi (-) računa, če je iz njega razvidna sprememba lastništva in identifikacija psa, (-) kupoprodajne pogodbe, (-) ustreznega dokumenta o oddaji psa v zavetišče ali dokumenta o prevzemu iz zavetišča ali (-) pisne izjave lastnika o spremembi lastništva psa na obrazcu, ki je kot priloga 3 sestavni del tega pravilnika.
Zgoraj povzeti pogoji iz drugega odstavka 10. člena Pravilnika natančnejše določajo listine, na podlagi katerih se vpišejo podatki, ki jih zahteva pri spremembi lastništva psa peti odstavek 6. člena ZZZiv. Ker je glede na povzeto dikcijo Pravilnika spremembo lastništva mogoče opraviti na podlagi kateregakoli od dokumentov, navedenih v drugem odstavku 10. člena, pritožba utemeljeno opozarja, da opis izvršitvenega dejanja, v katerem se storilcema očita oprava spremembe lastništva konkretnega psa dne 27. 1. 2020 v CRPsi brez kateregakoli od dokumentov, na podlagi katerih lahko veterinarska organizacija spremeni lastništvo psa v CRPsi, opredeljuje očitano ravnanje kot historičen in dokazljiv dogodek, ki je v zadostni meri konkretiziran, omogoča pravno vrednotenje ter storilcema (ki sta strokovnjaka na področju veterine in ki morata v okviru zahtevane skrbnosti pri opravljanju svoje dejavnosti poznati pravne predpise, ki se na njuno dejavnost nanašajo) omogoča uresničitev pravice do obrambe.