pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - bipolarna afektivna motnja - hujše ogrožanje lastnega zdravja - izvedensko mnenje
Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjski ugotovitvi, da so pogoji za udeleženčevo zdravljenje na oddelku pod posebnim nazorom – predpisani z 39. členom ZDZdr – podani.
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZGD-1 člen 321, 321/1, 321/2, 321/3.
posebni revizor - stroški posebne revizije - višina stroškov - obveznosti revizorja - trditveno in dokazno breme - stranski udeleženec - pravni in ekonomski interes
Stranski udeleženec z vlogo, v kateri nasprotuje le višini stroškov posebnega revizorja za opravljeno delo, ne varuje svojega pravnega položaja. Kot večinski delničar nasprotnega udeleženca stranski udeleženec sicer ima ekonomski interes, da bi bili stroški posebne revizije, ki jih je dolžan plačati nasprotni udeleženec, čim nižji, saj ta znesek načeloma lahko vpliva na poslovanje nasprotnega udeleženca, vendar pa ekonomski interes ne pomeni tudi pravnega interesa.
Ker je bilo v tem primeru sporno, ali je posebni revizor oziroma osebe, ki so opravljale posamezna opravila v zvezi s posebno revizijo, utemeljeno skupaj evidentirale 857,8 ur dela, bi moral posebni revizor v skladu z določilom 212. člena ZPP o teh okoliščinah navesti pravno odločilna dejstva, ki bi omogočala preveritev utemeljenosti takšnega števila ur. Posebni revizor takšnih trditev, z izjemo nekaj izjem, ki na končno odločitev ne vplivajo, ni podal.
ZFPPIPP člen 389, 389/2, 389/3, 393, 393/3, 393/4, 393/5, 394. ZIZ člen 101, 101-3, 102, 102/6, 137.
postopek osebnega stečaja - smiselna uporaba določb o izvršbi - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih - sredstva, izvzeta iz izvršbe - denarna socialna pomoč - prihranki
Tudi v kolikor bi torej bilo mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da prihranki na transakcijskem računu dolžnice spadajo v stečajno maso, pa glede na to, da ZFPPIPP na uporabo določbe 137. člena ZIZ izrecno ne napotuje in tudi dolžnica nanjo ni bila izrecno opozorjena, ta ne more predstavljati podlage za izdajo izpodbijanega sklepa.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067815
ZDen člen 72, 72/2. ZTNP-1 člen 13, 15, 16, 16/3, 31. OZ člen 642. ZPP člen 245, 245/3, 362, 362/1.
vrnitev denacionalizirane nepremičnine v naravi - oddaja denacionalizirane nepremičnine v najem - Triglavski narodni park - višina najemnine - izvedensko mnenje - uporaba nepremičnine - možnost uporabe - napotki pritožbenega sodišča - prekluzija - pravočasne navedbe - izvedensko delo - nagrada za delo izvedenca - postavitev strokovne institucije za izvedenca - strokovna institucija, ki nima statusa sodnega izvedenca - višina nagrade izvedenca - določitev plačila - predračun - podlaga odmere nagrade
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je oddajanje nepremičnine za kampu dopolnilno dejavnost le hipoteza. Tožnica je ob pravočasnih trditvah in naknadni konkretizaciji možnih dejavnosti pojasnila, da najemnik za potrebe kampa lahko uporablja nepremičnino za dopolnilne dejavnosti v skladu z javnopravnimi zakonskimi omejitvami, kar bi lahko bilo ekonomsko možno in dopustno tudi v spornem obdobju. V ta namen je zato tudi ponudila določene listinske dokaze, ki izkazujejo, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, možno rabo nepremičnine, a z omejitvami.
Ker so bile trditve o možnosti oddajanja nepremičnine v najem za dopolnilne dejavnosti za potrebe dejavnosti kampiranja glede na vse navedeno pravilno upoštevane kot pravočasne, napotki višjega sodišča v razveljavljenem sklepu glede uporabe metode za izračun nadomestila koristi niso odločilni.
Kadar se za izvedensko delo angažira nekoga, ki ni sodni izvedenec, za odmero nagrade in stroškov ni mogoče avtomatično upoštevati Pravilnika in je določitev višine nagrade stvar dogovora med sodiščem in strokovno institucijo, če dogovora ni, pa se nagrada prizna po splošnih pravilih obligacijskega prava v višini, ki predstavlja običajno plačilo za tako delo (drugi odstavek 642. člena OZ).
Pravdni stranki nista soglašali s predvidenimi stroški izdelave izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje namreč strokovne institucije sploh ni pozvalo na predložitev ponudbe, koliko bi znašali stroški v zvezi z izdelavo mnenja, zato predvideni stroški strankama niso bili vnaprej znani in z njihovo predvideno višino nista mogli soglašati. Strinjanje s postavitvijo izvedenske institucije ne pomeni, da sta pravdni stranki soglašali s stroški, s katerimi sta se seznanili šele po izdelavi izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje pravdnih strank celo ni seznanilo z računom oziroma stroškovnikom, ki ju omenja v izpodbijanem sklepu.
URS člen 22, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZGD-1 člen 296, 296/1, 390, 390/1, 390/1-1, 480, 482, 482/1, 509, 509/1, 509/2. ZD člen 131, 132, 145, 145/1. ZSReg člen 33, 33/2, 34. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 43, 43/2.
vpis spremembe zakonitega zastopnika - sprememba zastopnika - prenehanje pooblastila za zastopanje - vpis novega zastopnika - sklic skupščine - smiselna uporaba določb o delniški družbi - nezakonitost sklica skupščine - sklep skupščine - ničnostni razlogi - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register - pridobitev poslovnega deleža na podlagi dedovanja - položaj pridobitelja poslovnega deleža - sklep o dedovanju - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - konstitutivnost vpisa v sodni register - razmerja med družbo in družbeniki - skrbnik zapuščine - prehod zapuščine na dediča - skupnost dedičev
V skladu s 132. členom ZD pokojnikova zapuščina, torej tudi poslovni delež, preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Po prvem odstavku 145. člena ZD do delitve dediščine dediči upravljajo dediščino in z njo razpolagajo skupno. Gre torej za situacijo, ko poslovni delež pripada vsem dedičem kot skupni poslovni delež.
D. D. in F. D. sta glede na navedene določbe ZD nedvomno lahko uresničevala svoje korporacijske pravice že s trenutkom smrti družbenika E. D., kot njegova zakonita dediča, še preden sta bila vpisana kot družbenika v sodni register.
Prvostopno sodišče je pravilno in skladno s spisovnim gradivom obrazložilo, da tožnik v dopolnitvi ni navedel naslovov stalnega ali začasnega prebivališča tožencev, kar je po drugem odstavku 105. člena ZPP in prvem odstavku 180. člena ZPP v zvezi s 180.a členom ZPP obvezna sestavina tožbe. Prvostopno sodišče se je v točki 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno opredelilo do pomena tožnikove navedbe v tožbi in dopolnitvi tožbe, da naj sodišče tožbo vroča tožencem na njihovem delovnem mestu, ker drugih podatkov o tožencih nima in naj si jih pridobi sodišče samo po uradni dolžnosti, pri čemer ta navedba, ki se nanaša zgolj na vročanje, ne odvezuje tožnika, da vloži tožbo z vsebovanimi obveznimi sestavinami, ki jih (med drugim) predstavlja naslov tožene stranke (skupaj z osebnim imenom in EMŠO ali davčno številko ali rojstnim datumom). Z zgoraj povzetim razlogovanjem se pritožbeno sodišče v celoti strinja, zato ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče spregledalo določbo člena 140 ZPP, saj gre za dva različna instituta.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nepremoženjsko škodo - obstoj duševnih bolečin - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - uporaba materialnega prava - zavrnitev dokaznega predloga - pravno relevantna vzročna zveza
Ugotovitve izvedencev, da težave tožnika niso bile take intenzitete, da bi se lahko pojavila duševna motnja, da tožnik ni imel duševnih bolečin, še ne pomeni, da tožnik ni imel duševnih bolečin zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Obstoj oziroma neobstoj duševnih bolečin je v presoji sodišča. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da so pri tožniku zaradi izbrisa obstajale nevšečnosti, zmotno pa je nadaljnjo stališče, ki temelji na mnenju izvedencev, da same nevšečnosti, ki izvirajo iz nastalega protipravnega izbrisa še ne pomenijo tiste stopnje, ki bi ustrezala pojmu duševnih bolečin. Vrhovno sodišče je v sodbi in sklepu II Ips 80/2021 pojasnilo, da odškodnina zaradi neupravičenega izbrisa posamezniku pripada, če izkaže, da je zaradi tega trpel. Trpljenje je stanje, pri katerem kdo čuti hude telesne ali duševne bolečine oziroma neugodje.
zavrženje predloga za izvršbo - nezaključen stečajni postopek
Po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi (prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP). Edine izjeme od tega pravila so predvidene v primerih, določenih v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP in v prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 145, 145/1. URS člen 29. ZPND člen 3, 10, 14.
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - postopek po ZPND - pravna narava poročila Centra za socialno delo (CSD) - pristojnost centra za socialno delo - vložitev kazenske ovadbe - začetek kazenskega postopka - izjava osumljenca - osredotočenost suma - privilegij zoper samoobtožbo - pravica do molka - izločitev zapisnika, ki vsebuje izjavo osumljenca
Ni mogoče trditi, da je postopek po ZPND predstavljal de facto kazensko preiskavo pod krinko nekazenskega postopka, je pa po presoji pritožbenega senata izpolnjen drugi alternativni pogoj, namreč da je bila dejavnost uradnih oseb CSD usmerjena v zbiranje podatkov za kasnejši kazenski postopek.
odločitev o stroških pravdnega postopka - več postopkov pred istim sodiščem - potrebni stroški
Predmetni pravdni postopek je samostojni postopek, ki se obravnava ločeno od ostalih, ki se vodijo pred Okrožnim sodiščem na Ptuju. In v vsakem (ločenem) postopku ima toženka pravico in dolžnost zavarovati svoje pravice, tako da sodišču predloži pisne vloge in v njih obrazloži svoja procesna, dejanska in materialnopravna stališča ter odgovori na ta ista stališča nasprotne stranke. Sicer pa tožnica v tem kontekstu v svoji pritožbi ne pojasni, katere stroške je sodišče prve stopnje toženki neutemeljeno priznalo (npr. za katere vloge). Zgolj dejstvo, da je v teku več postopkov zoper isto toženo stranko, toženki (še) ne jemlje pravice po povrnitve v posameznem postopku nastalih stroškov.
razširitev tožbe - subjektivna sprememba tožbe - specialni zakon - pravica do izjave
V obravnavani zadevi gre za specifičen primer, saj se sodno varstvo lastninske pravice v primeru, ko ne gre za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice, lahko zagotavlja le z institutom ugotovitvene tožbe, ne pa z dajatvenim zahtevkom. Tožeča stranka (denarne) terjatve, ugotovitev katere zahteva sedaj v tem postopku, ni imela, dokler premoženje, ki je bilo predmet izločitvene pravice, stečajna upraviteljica ni prodala. Šele takrat je tožeča stranka pridobila terjatev v skladu s petim odstavkom 299. člena ZFPPIPP. Situacija je podobna kot v primeru spora o terjatvi, nastali pred začetkom stečajnega postopka. V skladu z argumentom a simili ad simile, pa to pomeni, da je za nadaljevanje tega pravdnega postopka potrebno smiselno uporabiti pravilo 301. člena ZFPPIPP. Za uporabo citirane določbe je bistveno zgolj, da je tožeča stranka terjatev prijavila v stečajnem postopku. Kot taka je bila v okviru le-tega tudi preizkušena, pri čemer pa sta poleg tožene stranke to terjatev prerekala tudi oba pritožnika. Ker je bila v zvezi z obstojem predmetne terjatve tožeča stranka napotena na pravdo, je v skladu s petim odstavkom 301. člena ZFPPIPP povsem utemeljeno tožbo razširila tudi na oba pritožnika, ki se razširitvi tožbe ne moreta upreti (šesti odstavek 301. člena ZFPPIPP).
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00067885
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2.. ZUreP-2 člen 206, 206/1, 206/2.. OZ člen 376.. ZNP člen 104.
razlastitev nepremičnine - dejanska razlastitev - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za stranske učinke razlastitve - namembnost zemljišča ob razlastitvi - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - prepoved ne ultra alterum tantum - prenehanje teka zamudnih obresti, ker so dosegle glavnico - stroški nepravdnega postopka - načelo uspeha
V primeru t.i. dejanske razlastitve je ob izračunu odškodnine za razlaščeno nepremičnino treba upoštevati namembnost in dejansko stanje zemljišč ob dejanskem odvzemu iz posesti.
Povzeto stališče je treba uporabiti tudi pri odmeri odškodnine za manjvrednost zemljišča, ki je razlastitvenemu zavezancu ostalo po razlastitvi dela njegovih nepremičnin. Ne le zato, ker predhodno izpostavljeni zakon ne ureja posebej načina določitve te odškodnine, ampak tudi in predvsem zato, ker je do manjvrednosti tega zemljišča prišlo zaradi razlastitve in praviloma ob razlastitvi.
Pritožbeno stališče, da je škoda zaradi manjvrednosti te parcele nastala oz. postala dokončno znana šele v letu 2015, češ da predlagatelj pred tem ni mogel vedeti, da nasprotna udeleženka ne bo prevzela tudi te parcele, ne prepriča. Škoda zaradi manjvrednosti je nastala najkasneje 1.1.1992, okoliščina, ki jo izpostavlja pritožba, pa je lahko merodajna le pri presoji, kdaj je predlagatelj lahko uveljavljal odmeno zanjo, kar bi bilo (lahko) pomembno pri vprašanju morebitnega zastaranja njegovega zahtevka.
Na vrednost odvzetih nepremičnin oz. manjvrednost preostalih nepremičnin ne smejo vplivati spremembe v vrednosti, do katerih pride v času po odvzemu nepremičnine iz posesti in na katere razlastitvena udeleženca ne moreta vplivati.
stopničasta tožba - zahtevek drugi osebi na predložitev listine - razveljavitev prvostopenjske sodbe - zavrženje tožbe pred sodiščem druge stopnje
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne gre za stopničasto tožbo, saj so tožnice že postavile zahtevke za plačilo nadur, oziroma da zato tožba z zahtevkom, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijano delno sodbo, tako da mu je ugodilo, ni dopustna.
odločitev o stroških pravdnega postopka - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa - odsotnost iz pisarne
Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje ne izhajajo razlogi, zakaj stroški za odsotnost iz pisarne zaradi potovanja na tretji narok za glavno obravnavo niso potrebni, za prejšnja dva pa so, na kar pritožba utemeljeno opozarja. Pri izračunu ostalih pravilno priznanih stroškov postopka pa je prišlo do računske napake.
OZ člen 105, 105/1, 105/2, 105/3, 111, 111/1, 111/2.
pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - neplačilo kupnine - razveza pogodbe po samem zakonu - učinki razveze pogodbe - učinkovanje ex tunc in ex nunc - način izpolnitve obveznosti - vzpostavitev prejšnjega stanja - publicitetni učinek vpisa v sodni register - pogodbeni interes
Prenos poslovnega deleža na B. B. predstavlja obveznost, ki se je izpolnila naenkrat in torej predstavlja trenutno obveznost, kar pomeni, da razveza te pogodbe učinkuje retroaktivno in je treba vzpostaviti stanje, kot je bilo pred sklenitvijo pogodbe, torej, kot da lastninska pravica na poslovnem deležu na B. B. ni bila nikoli prenesena. Navedenega ne spremeni dejstvo, ki ga izpostavlja sodišče prve stopnje, da za podatke, vpisane v sodni register, velja publicitetni učinek.
ara - vrnitev dvojne are - neizpolnitev pogodbe - predpogodba - pogoj za sklenitev pogodbe - sklenitev prodajne pogodbe - prodaja stanovanja - fiksni pravni posel - rok izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - pogodbena volja strank - primeren dodaten rok - izbris hipoteke - elektronska pošta - elektronska komunikacijska sredstva - pooblastilo za sklenitev pravnega posla
Bistvena značilnost fiksnega pravnega posla je, da je izpolnitev po dogovorjenem roku za stranko brez pomena. Sama določitev natančnega časa, ko je treba izpolnitev opraviti, ne zadošča za sklep o fiksni pogodbi, takšna mora biti tudi vnaprej izražena volja pravdnih strank.
Toženec je odgovoren, da do sklenitve glavne pogodbe ni prišlo niti v dodatnem roku. Po izteku tega roka, v katerem izpolnitve ni bilo, je prišlo do avtomatične razveze pogodbe in s tem do sankcije zaradi neizpolnitve pogodbe, za katero odgovarja toženec, ki je prejel aro.
ZDen člen 72, 72/2. SZ člen 147, 147/3. ZPP člen 2, 2/1, 8, 285, 339, 339/1, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 15, 22, 23, 33.
denacionalizacija - odmera nadomestila - višina nadomestila - stroški stanovanja - tržna najemnina - neprofitna najemnina - zavezanec za plačilo nadomestila - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe
Sodišče prve stopnje je pri svoji razlagi drugega odstavka 72. člena ZDen sledilo ustaljeni in enotni sodni praksi sodišč, ko je pojasnilo, da je zavezanec za plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja denacionalizacijski zavezanec in da je denacionalizacijski zavezanec tisti, ki je kot takšen naveden v odločbi o denacionalizaciji.
Pravna narava zahtevka iz 2. odstavka 72. člena ZDen je specifična, in sicer ne gre za odškodninske zahtevke v smislu odškodninskega prava, ker manjkata elementa splošnega civilnega delikta (nedopustno ravnanje zavezanca in njegova subjektivna ali objektivna odgovornost), ne gre niti za obogatitvene zahtevke v smislu obligacijskopravnih institutov, kateri zavezujejo okoriščenca k vrnitvi zgolj koristi, ki jo je dosegel, temveč je pri obravnavanem zahtevku odločilno, kakšno korist bi upravičenec dosegel, če bi dobil odvzeto premoženje vrnjeno takoj po uveljavitvi ZDen.
Pritrditi je tožnikom, da se v skladu s sodno prakso ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. določila 2. odstavka 72. člena ZDen, višina hipotetičnega prikrajšanja denacionalizacijskega upravičenca, če le-to in kolikor le-to predstavlja hipotetična (tržna) najemnina, ki bi jo upravičenec ob normalnem teku stvari lahko dosegel z oddajanjem nepremičnine v najem in ne dejanska najemnina, ugotavlja po stanju v obravnavanem času in po cenah na dan sojenja, saj gre pri tem prikrajšanju za nečisto denarno terjatev. Res so na takšno sodno prakso tožniki, kot to pravilno izpostavljajo tudi v pritožbi, tekom tega pravdnega postopka tudi večkrat opozorili. Kljub takšnim navedbam pa svojega tožbenega zahtevka glede glavne stvari, kot so ga postavili v tožbi, vse do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje niso spremenili. Ker so s tožbo zahtevali nadomestilo iz naslova nemožnosti uporabe podržavljenih nepremičnin v višini hipotetične tržne najemnine za obdobje 16 let (od leta 1992 do leta 2007) po cenah na dan vložitve tožbe in ker je sodišče pri odločanju o tožbenem zahtevku vezano na zahtevek tožeče stranke (1. odstavek 2. člena ZPP), jim več, kot so zahtevali sami, ne more prisoditi.
zavrženje pritožbe kot prepozne - pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe - neobrazložena pritožba
Kot je razvidno iz povzetka pritožbe, pritožnika vsebinsko sploh ne izpodbijata odločitve sodišča o zavrženju njunih pritožb. Zato je višje sodišče skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP izpodbijani sklep preizkusilo le z vidika uradoma upoštevnih kršitev. Ugotavlja, da je glede na podatke spisa odločitev o zavrženju pritožb nasprotnih udeležencev pravilna.
predlog za izdajo začasne odredbe - izvrševanje stikov z otrokom - predpostavke za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da otrok ni ogrožen, zato je utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Ta ugotovitev ima oporo v mnenju CSD, ki je opravil razgovor staršema in z otrokom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00067964
ZZVZZ člen 86, 86/1, 86/2, 87.
regresni zahtevek zavoda - malomarnost - dovoljenje - kršitev navodil - ukrepi varstva pri delu - opustitev ukrepov za varno delo - nadzor delavcev - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - soprispevek oškodovanca - hoja po železniških tirih - nesreča pri delu - ustaljena praksa
Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da je prva toženka pri delavcih, čeprav poučenih o pravilnem načinu dela, očitno dopuščala nevarno prakso opravljanja dela in s tem zanemarila ukrepe za varnost in zdravje pri delu. Prva toženka je dopuščala, da so njeni delavci, čeprav usposobljeni in poučeni o pravilnem načinu dela, na železniškem območju delali, čeprav jim progovni čuvaj za to ni dal dovoljenja, oziroma so kljub njegovi prepovedi delali v času, ko ni bil neposredno prisoten, ko je npr. - kot v tem primeru - skrbel za ustrezno signalizacijo (ko je šel postavit signalno oznako "mesto dela na progi"). Ker je delo ob progi samo po sebi nevarno in je spoštovanje vseh ukrepov varnosti pri delu zato še toliko bolj pomembno, pa bi morala prva toženka na to dosledno paziti in preprečiti vsakršno aktivnost delavcev v nasprotju s tem. Res sicer ni mogoče z navodili in nadzorom delovodje preprečiti prav vsake (morebiti celo ekscesne) napake posameznega delavca, treba pa je vzpostaviti mehanizem takšnega nadzora, ki bi preprečil, da bi se delavci prve toženke predhodno navedenega nedopustnega ravnanja lahko privadili (progovni čuvaj je namreč izpovedal, da je že večkrat opazil, da so delavci začeli z delom, preden jim je dal dovoljenje za začetek), saj gre v nasprotnem primeru za ravnanje v nasprotju z določbami Dovoljenja oziroma njegovo 5. točko Podatkov in pogojev za izvajanje del na železniškem območju.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v preteklosti že pojasnilo, da pretrganje vzročne zveze nastane v trenutku, ko je ugotovljeno, da je prišlo do nekega ravnanja, ki je privedlo do nepredvidljivega sosledja dogodkov, saj bi bilo v nasprotju z namenom pravne norme, ki uravnava človekova ravnanja, človeku pripisati odgovornost za tisto, kar je bilo nepredvidljivo. Pogoj za pretrganje vzročne zveze je torej objektivno nepredvidljivo sosledje dogodkov, ki je spremenilo ustaljeni, predvidljivi, tipični tok narave. Kadar malomarnemu ravnanju prve osebe sledi malomarno ravnanje druge osebe, bi namreč kasnejše ravnanje prekinilo vzročno zvezo le, če bi bilo kasnejše ravnanje popolno naključje oziroma bi bila posledica kasnejšega ravnanja z vidika malomarnega ravnanja zavarovanca toženke izjemna ali naključna. Le v tem primeru namreč oseba, ki je začela sosledje dogodkov, ne bi odgovarjala za posledice kasnejšega dejanja (VSRS Sklep II Ips 99/2021 z dne 9. 2. 2022).