ZSReg člen 11, 11/1, 11/2, 33, 33/2, 34, 34/1, 34/1-4, 36, 36/1. ZGD-1 člen 390, 395, 501, 501/1, 501/2, 522. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 44, 44/1, 44/1-2, 44/2, 44/2-1.
predlog za prekinitev postopka - položaj družbenikov - vpis spremembe družbenika v sodni register - vpis spremembe pri imetniku poslovnega deleža - tožba na ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - izbris družbenika iz sodnega registra - pravni interes za vložitev pritožbe - prekinitev postopka vpisa v sodni register - razlogi za izključitev družbenika - izključitev in izstop družbenika - smiselna uporaba določb o delniški družbi - ničnostni razlogi - izpodbojni razlog - izpodbojnost sklepov skupščine - tožba na izključitev družbenika
V sodni praksi je bilo že oblikovano stališče, da če se neveljavnost skupščinskega sklepa utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register. Sklep v takem primeru neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočni sodni odločbi, dotlej pa je veljaven in učinkovit. Zatrjevana izpodbojnost sklepa zato ne more biti razlog za zavrnitev vpisa in zato tudi ne razlog za prekinitev postopka. Sklep o prekinitvi postopka je lahko izdan le, če je odločitev registrskega vpisa o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje (33. člen ZSReg), ki je med strankami sporno. Ker za tak položaj v konkretnem primeru ni šlo, registrsko sodišče s tem, ko ni odločalo o prekinitvi postopka, ni storilo nobene absolutne bistvene postopkovne kršitve.
Za izključitev družbenika iz družbe lahko družbena pogodba določa pogoje, postopek in posledice izključitve (prvi odstavek 501. člena ZGD-1). V navedenem prvem odstavku 501. člena ZGD-1 je hkrati določeno, da sme družbenik iz družbe izstopiti, kar je podrobneje urejeno v drugem odstavku 501. člena ZGD-1. Kot je bilo opisano, je bila na skupščini družbe izglasovana družbenikova izključitev iz družbe. Registrsko sodišče je moralo pri odločanju poleg ostalih pogojev, v skladu s četrto točko 34. člena ZSReg preizkusiti materialnopravno (ne) utemeljenost predloga. Zato je bilo treba odločiti ali je postopek izključitve družbenika v družbeni pogodbi v zadostni meri opredeljen. Bistveno je, da družbenik ve, kdo lahko predlaga njegovo izključitev, po kakšnem postopku, iz katerih razlogov ter kateri organ o tem odloča.
Registrsko sodišče mora pri odločanju za vpis izključitve družbenika iz družbe v skladu s 34. členom ZSReg v zvezi s 44. členom Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredba) torej preizkusiti, ali je bil predlogu za vpis izključitve družbenika priložen ustrezen sklep skupščine, sprejet v skladu z določbami družbene pogodbe (1. točka drugega odstavka 44. člena Uredbe), ali je v predlogu naveden datum sklepa skupščine za vpis izključitve družbenika iz sodnega registra. Z vprašanjem izpodbojnosti sklepov skupščine se registrsko sodišče pri presoji ali je utemeljen predlog za vpis spremembe v sodni register ne ukvarja. Zato tudi ni pravno odločilnega pomena zakaj je bil družbenik iz družbe izključen.
Na drugačno stališče pritožbenega sodišča ne more vplivati niti vložena tožba družbenika proti družbi na njegov izstop iz družbe. S pravnim pomenom izstopa družbenika iz družbe bi se registrsko sodišče moralo ukvarjati, če bi bil vložen predlog za vpis spremembe družbenika v sodnem registru na podlagi pravnomočne ugodilne sodbe o tožbenem zahtevku na družbenikov izstop (2. točka prvega odstavka 44. člena Uredbe) in presojati razmerje in pravne posledice med izključitvijo in izstopom družbenika iz družbe.
ZKP člen 285č, 285č/6, 450b, 450b/1, 450b/2, 450b/3, 450č, 450č/2. KZ-1 člen 73, 73/1, 308, 308/3, 308/6, 308/8.
sporazum o priznanju krivde - razlaga sporazuma - varnostni ukrep odvzem predmetov
Volja strank sporazuma o priznanju krivde pravno učinkuje oziroma zamejuje polje sodnega odločanja le glede vprašanj, ki so v sporazumu izrecno dogovorjena. Odločanje o izostalih vprašanjih, vključno z izrekom fakultativnega varnostnega ukrepa, pa ne pomeni nedovoljenega dopolnjevanja volje strank.
pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - bipolarna afektivna motnja - hujše ogrožanje lastnega zdravja - izvedensko mnenje
Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjski ugotovitvi, da so pogoji za udeleženčevo zdravljenje na oddelku pod posebnim nazorom – predpisani z 39. členom ZDZdr – podani.
actio pro socio - stroški postopka - rok za plačilo predujma
V obravnavani zadevi (tudi) za pritožnico ni sporno, da je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) vložila t. i. družbeniško tožbo (actio pro socio) iz 503. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Zahtevek uveljavlja zoper poslovodjo družbe (v nadaljevanju toženo stranko oziroma toženca) na podlagi tretjega odstavka citiranega člena ZGD-1, saj naj bi slednji kršil svoje dolžnosti v zvezi z upravljanjem družbe A. (točka 3 obrazložitve). V takšnih sporih v skladu četrtim odstavkom 503. člena ZGD-1 družba krije stroške postopka (cilj tožbe je izpolnitev obveznosti v korist družbe), zato se ji v ta namen naloži plačilo predujma.
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - policist - narava dela
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da narava in intenzivnost tožnikovega dela nista bili takšni, da mu odmor ne bi bil zagotovljen. Sodišče prve stopnje je upoštevalo vse naloge, ki jih je tožnik moral opraviti v okviru 12-urne izmene. Na podlagi poročil je utemeljeno štelo, da količina nalog ni bila obsežna niti ni zahtevala toliko dela, da bi tožniku onemogočala koriščenje odmora.
ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22.
nerelevanten dokaz - nesporno dejstvo - potek meje - geodetska odmera poti - izvedenec geodetske stroke - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev načela konktradiktornosti - kršitev pravice do izjave - zavrnitev tožbenega zahtevka - zavrnitev pritožbe
Sodišče ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če razumno oceni, da nekatere dejstva, ki naj se s predlaganimi dokazi ugotovijo, za odločitev v sporu niso sporna. Ker v obravnavani zadevi ni bilo relevantno, kje poteka meja med nepremičninami pravdnih strank, temveč kakšna je bila obveznost tožnice iz sporazuma z dne 9. 12. 2015, oziroma kakšen je sploh bil dogovor med pravdnima strankama, in ker se v predmetnem postopku ne ureja meja, temveč zgolj ugotavlja, ali se je toženka s sporazumom z dne 9. 12. 2015 zavezala naročiti ponovno geodetsko odmero, s čimer bi sprožila ponovno evidentiranje meje svojih parcel s sosednjo tožničino parcelo, je dokaz s postavitvijo izvedenca geodetske stroke pravno nerelevanten, zato sodišče prve stopnje tega dokaza utemeljeno ni izvedlo, posledično pa ni storilo kršitve načela kontradiktornosti, oziroma kršitve pravice do izjave.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - obstoj terjatve - reverzibilnost začasne odredbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - neposredna škoda - standard verjetnosti terjatve
Materialnopravne predpostavke v primeru, ko upnik (tožnica) predlaga izdajo začasne odredbe, s katero želi začasno urediti sporno pravno razmerja z regulacijsko začasno odredbo so tri, in sicer obstoj ali verjetni nastanek terjatve, v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ ter ena izmed alternativno določenih predpostavk iz druge ali tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ter tako imenovana reverzibilnost.
sprememba višine preživnine - spremenjene razmere na strani preživninskih zavezancev - zmožnosti preživninskega zavezanca - osebni stečaj preživninskega zavezanca - življenjski stroški
Uvedba osebnega stečaja na zmožnost plačila preživninske obveznosti kot prednostne terjatve ne vpliva in nižja preživnina ne bi pripomogla k večjemu razpoložljivemu dohodku predlagatelja.
Višji prispevek za življenjske stroške v znesku 50 EUR ne predstavlja bistveno spremenjene okoliščine, saj so se življenjski stroški povečali na strani obeh udeležencev, kar je splošno znano.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067815
ZDen člen 72, 72/2. ZTNP-1 člen 13, 15, 16, 16/3, 31. OZ člen 642. ZPP člen 245, 245/3, 362, 362/1.
vrnitev denacionalizirane nepremičnine v naravi - oddaja denacionalizirane nepremičnine v najem - Triglavski narodni park - višina najemnine - izvedensko mnenje - uporaba nepremičnine - možnost uporabe - napotki pritožbenega sodišča - prekluzija - pravočasne navedbe - izvedensko delo - nagrada za delo izvedenca - postavitev strokovne institucije za izvedenca - strokovna institucija, ki nima statusa sodnega izvedenca - višina nagrade izvedenca - določitev plačila - predračun - podlaga odmere nagrade
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je oddajanje nepremičnine za kampu dopolnilno dejavnost le hipoteza. Tožnica je ob pravočasnih trditvah in naknadni konkretizaciji možnih dejavnosti pojasnila, da najemnik za potrebe kampa lahko uporablja nepremičnino za dopolnilne dejavnosti v skladu z javnopravnimi zakonskimi omejitvami, kar bi lahko bilo ekonomsko možno in dopustno tudi v spornem obdobju. V ta namen je zato tudi ponudila določene listinske dokaze, ki izkazujejo, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, možno rabo nepremičnine, a z omejitvami.
Ker so bile trditve o možnosti oddajanja nepremičnine v najem za dopolnilne dejavnosti za potrebe dejavnosti kampiranja glede na vse navedeno pravilno upoštevane kot pravočasne, napotki višjega sodišča v razveljavljenem sklepu glede uporabe metode za izračun nadomestila koristi niso odločilni.
Kadar se za izvedensko delo angažira nekoga, ki ni sodni izvedenec, za odmero nagrade in stroškov ni mogoče avtomatično upoštevati Pravilnika in je določitev višine nagrade stvar dogovora med sodiščem in strokovno institucijo, če dogovora ni, pa se nagrada prizna po splošnih pravilih obligacijskega prava v višini, ki predstavlja običajno plačilo za tako delo (drugi odstavek 642. člena OZ).
Pravdni stranki nista soglašali s predvidenimi stroški izdelave izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje namreč strokovne institucije sploh ni pozvalo na predložitev ponudbe, koliko bi znašali stroški v zvezi z izdelavo mnenja, zato predvideni stroški strankama niso bili vnaprej znani in z njihovo predvideno višino nista mogli soglašati. Strinjanje s postavitvijo izvedenske institucije ne pomeni, da sta pravdni stranki soglašali s stroški, s katerimi sta se seznanili šele po izdelavi izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje pravdnih strank celo ni seznanilo z računom oziroma stroškovnikom, ki ju omenja v izpodbijanem sklepu.
OZ člen 105, 105/1, 105/2, 105/3, 111, 111/1, 111/2.
pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - neplačilo kupnine - razveza pogodbe po samem zakonu - učinki razveze pogodbe - učinkovanje ex tunc in ex nunc - način izpolnitve obveznosti - vzpostavitev prejšnjega stanja - publicitetni učinek vpisa v sodni register - pogodbeni interes
Prenos poslovnega deleža na B. B. predstavlja obveznost, ki se je izpolnila naenkrat in torej predstavlja trenutno obveznost, kar pomeni, da razveza te pogodbe učinkuje retroaktivno in je treba vzpostaviti stanje, kot je bilo pred sklenitvijo pogodbe, torej, kot da lastninska pravica na poslovnem deležu na B. B. ni bila nikoli prenesena. Navedenega ne spremeni dejstvo, ki ga izpostavlja sodišče prve stopnje, da za podatke, vpisane v sodni register, velja publicitetni učinek.
zavrženje pritožbe kot prepozne - pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe - neobrazložena pritožba
Kot je razvidno iz povzetka pritožbe, pritožnika vsebinsko sploh ne izpodbijata odločitve sodišča o zavrženju njunih pritožb. Zato je višje sodišče skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP izpodbijani sklep preizkusilo le z vidika uradoma upoštevnih kršitev. Ugotavlja, da je glede na podatke spisa odločitev o zavrženju pritožb nasprotnih udeležencev pravilna.
dedovanje zaščitene kmetije - dedovanje kmetijskih zemljišč - prevzemnik zaščitene kmetije - kriteriji (merila) za določitev prevzemnika kmetije - spor med dediči - namen obdelovanja kmetije - kriterij usposobljenosti - usposobljenost za kmetijsko dejavnost - volja zapustnika
Sodišče prve stopnje je dokazno ocenilo celotno izpovedbo pritožničinega brata, na podlagi katere je prepričljivo pojasnilo razloge, da imata (oba) dediča resen namen obdelovati kmetijo. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da pritožba v tem delu povzema/izpostavlja le tiste dele izpovedbe pritožničinega brata, ki ustrezajo njenemu "pričakovanemu" dejanskemu stanju. Sodišče prve stopnje je pri določitvi prevzemnika kmetije dalo prednost dejanski in ne formalni uposobljenosti obeh dedičev, pri čemer je upoštevalo in navedlo številna pomožna merila, na podlagi katerih je utemeljilo odločitev.
Prvostopno sodišče je pravilno in skladno s spisovnim gradivom obrazložilo, da tožnik v dopolnitvi ni navedel naslovov stalnega ali začasnega prebivališča tožencev, kar je po drugem odstavku 105. člena ZPP in prvem odstavku 180. člena ZPP v zvezi s 180.a členom ZPP obvezna sestavina tožbe. Prvostopno sodišče se je v točki 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno opredelilo do pomena tožnikove navedbe v tožbi in dopolnitvi tožbe, da naj sodišče tožbo vroča tožencem na njihovem delovnem mestu, ker drugih podatkov o tožencih nima in naj si jih pridobi sodišče samo po uradni dolžnosti, pri čemer ta navedba, ki se nanaša zgolj na vročanje, ne odvezuje tožnika, da vloži tožbo z vsebovanimi obveznimi sestavinami, ki jih (med drugim) predstavlja naslov tožene stranke (skupaj z osebnim imenom in EMŠO ali davčno številko ali rojstnim datumom). Z zgoraj povzetim razlogovanjem se pritožbeno sodišče v celoti strinja, zato ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče spregledalo določbo člena 140 ZPP, saj gre za dva različna instituta.
URS člen 22, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZGD-1 člen 296, 296/1, 390, 390/1, 390/1-1, 480, 482, 482/1, 509, 509/1, 509/2. ZD člen 131, 132, 145, 145/1. ZSReg člen 33, 33/2, 34. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 43, 43/2.
vpis spremembe zakonitega zastopnika - sprememba zastopnika - prenehanje pooblastila za zastopanje - vpis novega zastopnika - sklic skupščine - smiselna uporaba določb o delniški družbi - nezakonitost sklica skupščine - sklep skupščine - ničnostni razlogi - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register - pridobitev poslovnega deleža na podlagi dedovanja - položaj pridobitelja poslovnega deleža - sklep o dedovanju - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - konstitutivnost vpisa v sodni register - razmerja med družbo in družbeniki - skrbnik zapuščine - prehod zapuščine na dediča - skupnost dedičev
V skladu s 132. členom ZD pokojnikova zapuščina, torej tudi poslovni delež, preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Po prvem odstavku 145. člena ZD do delitve dediščine dediči upravljajo dediščino in z njo razpolagajo skupno. Gre torej za situacijo, ko poslovni delež pripada vsem dedičem kot skupni poslovni delež.
D. D. in F. D. sta glede na navedene določbe ZD nedvomno lahko uresničevala svoje korporacijske pravice že s trenutkom smrti družbenika E. D., kot njegova zakonita dediča, še preden sta bila vpisana kot družbenika v sodni register.
ZSPJS člen 3, 3a. ZPP člen 163, 163/2, 163/3. ZDOdv člen 8, 8/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4, 11, 11/3.
premestitev na drugo delovno mesto - sklep o določitvi plače - prevedba plače - imenovanje v uradniški naziv - zastaranje tožbenega zahtevka - učinek pravnomočnosti sodbe
3. in 3a. člen ZSPJS urejata ravnanje v primeru ugotovitve neskladnosti določb o plači v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma v sklepu. Sklep toženke z dne 8. 5. 2007, ki ga izpostavlja pritožba, določa le premestitev tožnice z dnem 1. 4. 2007. Ker ne določa plače, v zvezi s tem sklepom sploh ni mogoče ugotoviti neskladnosti določb o plači v smislu citiranih členov ZSPJS. Z določbama 3. in 3a. člena ZSPJS v nobenem primeru tudi ni mogoče sanirati nezakonitosti pri določitvi plače, ki bi nastale pred 1. 7. 2005, t. j. pred uveljavitvijo ZSPJS-D.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - lastninska pravica v pričakovanju - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - listina o pravnem poslu - izvedena pravica - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - overitev podpisa prodajalca
Ohranitev že vpisanih izvedenih pravic ZVEtL-1 ureja v 31. členu. Pri tem od splošnega pravila prenosa hipotek, zemljiškega dolga in stvarnega bremena, ki so v času učinkovanja zaznambe postopka v zemljiški knjigi vpisani na nepremičnini kot celoti, na vse predhodno še ne vpisane posamezne dele stavbe, določa izjemo glede izvedenih pravic, vpisanih v zemljiški knjigi na podlagi sklepa o izvršbi in zavarovanju. Za te velja, da se ne ugotovijo na tistem posameznem delu stavbe, za katerega pridobitelj izkaže, da je bil prvi pravni naslov pridobljen pred dnevom, od katerega učinkuje zemljiškoknjižni vpis izvedene nepremičnine na nepremičnini kot celoti. To pa je takrat, ko je bila listina o pravnem poslu po zakonu overjena, če je pravni naslov odločba sodišča ali drugega državnega organa, pa glede na dan izdaje odločbe, ki je pravni naslov.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - združitev pravd v skupno obravnavanje - pravna podlaga za izplačilo
Glede na to, da toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prerekala ureditve, v skladu s katero delavcem pripada povračilo stroškov prevoza na podlagi Pravilnika toženke, na katerega napotuje podjetniška kolektivna pogodba, ter ob nespornem dejstvu, da se tožnik na delo in z dela vozi iz kraja oziroma na razdalji, ki sodi v primestni oziroma medkrajevni promet, pritožbeno sodišče soglaša s pravilnim zaključkom sodišča prve stopnje, da je na podlagi določb Pravilnika upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini dnevnih vozovnic.
Določbe toženkinega Pravilnika je treba upoštevati kot določbe o merilu za povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela, torej gre za tehnični predpis, kako se izračunava povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, in ne za povračilo dejanskih stroškov z javnim prevozom, zato jih ni mogoče razumeti tako, da bi moral tožnik dejansko uporabljati javni prevoz in v zvezi s tem predložiti dokazila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00067206
ZIZ člen 270, 270/1. SPZ člen 37. OZ člen 198.
pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja oziroma nastanka terjatve - pravnomočna sodba - učinek pravnomočne sodne odločbe - domneva resničnosti - uporabnina za nepremičnino
Pravnomočno razsojena zadeva vsebuje domnevo, da tisto, kar ugotavlja, ustreza resnici. Pravnomočna sodna odločba, na podlagi katere je toženka lastnice sporne nepremičnine, na katero so pravdni stranki in sodišče vezani, torej pomeni, da je o toženkini lastninski pravici odločeno s stopnjo prepričanja. S tem je (ob odsotnosti trditev, da bi imela tožnika kakšno drugo podlago za uporabo stvari) z enako stopnjo materialne resnice odločeno tudi o pravici uporabljati nepremičnino, saj sta v skladu s 37. členom SPZ dva od bistvenih elementov lastninske pravice pravici stvar imeti v posesti in jo uporabljati. V takšni situaciji ni mogoč sklep, da bi bilo s stopnjo verjetnosti izkazano nasprotno, torej, da toženka nima lastninske pravice oziroma pravice uporabljati sporno nepremičnino oziroma, da bo tožnikoma nastala terjatev zaradi toženkine uporabe nepremičnine.
razširitev tožbe - subjektivna sprememba tožbe - specialni zakon - pravica do izjave
V obravnavani zadevi gre za specifičen primer, saj se sodno varstvo lastninske pravice v primeru, ko ne gre za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice, lahko zagotavlja le z institutom ugotovitvene tožbe, ne pa z dajatvenim zahtevkom. Tožeča stranka (denarne) terjatve, ugotovitev katere zahteva sedaj v tem postopku, ni imela, dokler premoženje, ki je bilo predmet izločitvene pravice, stečajna upraviteljica ni prodala. Šele takrat je tožeča stranka pridobila terjatev v skladu s petim odstavkom 299. člena ZFPPIPP. Situacija je podobna kot v primeru spora o terjatvi, nastali pred začetkom stečajnega postopka. V skladu z argumentom a simili ad simile, pa to pomeni, da je za nadaljevanje tega pravdnega postopka potrebno smiselno uporabiti pravilo 301. člena ZFPPIPP. Za uporabo citirane določbe je bistveno zgolj, da je tožeča stranka terjatev prijavila v stečajnem postopku. Kot taka je bila v okviru le-tega tudi preizkušena, pri čemer pa sta poleg tožene stranke to terjatev prerekala tudi oba pritožnika. Ker je bila v zvezi z obstojem predmetne terjatve tožeča stranka napotena na pravdo, je v skladu s petim odstavkom 301. člena ZFPPIPP povsem utemeljeno tožbo razširila tudi na oba pritožnika, ki se razširitvi tožbe ne moreta upreti (šesti odstavek 301. člena ZFPPIPP).