Predmetni pravdni postopek je samostojni postopek, ki se obravnava ločeno od ostalih, ki se vodijo pred Okrožnim sodiščem na Ptuju. In v vsakem (ločenem) postopku ima toženka pravico in dolžnost zavarovati svoje pravice, tako da sodišču predloži pisne vloge in v njih obrazloži svoja procesna, dejanska in materialnopravna stališča ter odgovori na ta ista stališča nasprotne stranke. Sicer pa tožnica v tem kontekstu v svoji pritožbi ne pojasni, katere stroške je sodišče prve stopnje toženki neutemeljeno priznalo (npr. za katere vloge). Zgolj dejstvo, da je v teku več postopkov zoper isto toženo stranko, toženki (še) ne jemlje pravice po povrnitve v posameznem postopku nastalih stroškov.
ZDR-1 člen 156. ZObr člen 97f. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija
Iz ugotovitev sodbe ne izhaja, da bi se pri odločitvi o odškodnini tedenski počitek upošteval v smislu enovite pravice. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik na dan predvidenega počitka dejansko delal, da je opravljal dela oziroma naloge, ki predstavljajo efektivno delo, in sicer je opravljal usposabljanja pripadnikov misije, se z njimi usklajeval in koordiniral usposabljanja, ki so potekala tako v učilnicah kot na terenu, moral je sodelovati na sestankih in poročanjih v zvezi z varnostno situacijo. Pri ugotavljanju vsebine nalog je sodišče upoštevalo sodno prakso, ki je glede zagotavljanja tedenskega počitka vojakom na misiji izključila vse neefektivno delo.
Tožnik je vtoževal odškodnino v višini osmih ur dela za vsak nezagotovljen dan tedenskega počitka. Vendar toženka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje sploh ni ugovarjala tožnikovim trditvam glede števila opravljenih ur dela na dni zatrjevanega neizkoriščenega tedenskega počitka (prvi in drugi odstavek 214. člena ZPP).
stiki - dodelitev v rejništvo in stiki z otroci - posebno specialistično strokovno znanje
V izpodbijanem sklepu, ki temelji na ugotavljanju okoliščin, pravno pomembnih v času izdaje odločbe, je prvostopno sodišče pri odločanju o obsegu stikov, ki so mld. otroku v največjo korist, pred navedbami in predlogi očeta, povzetimi v točki 20 obrazložitve izpodbijanega sklepa, pravilno dalo prednost in večjo težo navedbam in z njimi podprtemu predlogu CSD o trajanju stikov. V skladu z določbo 108. člena ZNP-1 se namreč navedbe CSD v predlogu, mnenju in drugih pisanjih ter zaslišanje strokovnega delavca CSD štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje.
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - policist - narava dela
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da narava in intenzivnost tožnikovega dela nista bili takšni, da mu odmor ne bi bil zagotovljen. Sodišče prve stopnje je upoštevalo vse naloge, ki jih je tožnik moral opraviti v okviru 12-urne izmene. Na podlagi poročil je utemeljeno štelo, da količina nalog ni bila obsežna niti ni zahtevala toliko dela, da bi tožniku onemogočala koriščenje odmora.
sprememba višine preživnine - spremenjene razmere na strani preživninskih zavezancev - zmožnosti preživninskega zavezanca - osebni stečaj preživninskega zavezanca - življenjski stroški
Uvedba osebnega stečaja na zmožnost plačila preživninske obveznosti kot prednostne terjatve ne vpliva in nižja preživnina ne bi pripomogla k večjemu razpoložljivemu dohodku predlagatelja.
Višji prispevek za življenjske stroške v znesku 50 EUR ne predstavlja bistveno spremenjene okoliščine, saj so se življenjski stroški povečali na strani obeh udeležencev, kar je splošno znano.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - obstoj terjatve - reverzibilnost začasne odredbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - neposredna škoda - standard verjetnosti terjatve
Materialnopravne predpostavke v primeru, ko upnik (tožnica) predlaga izdajo začasne odredbe, s katero želi začasno urediti sporno pravno razmerja z regulacijsko začasno odredbo so tri, in sicer obstoj ali verjetni nastanek terjatve, v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ ter ena izmed alternativno določenih predpostavk iz druge ali tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ter tako imenovana reverzibilnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00067964
ZZVZZ člen 86, 86/1, 86/2, 87.
regresni zahtevek zavoda - malomarnost - dovoljenje - kršitev navodil - ukrepi varstva pri delu - opustitev ukrepov za varno delo - nadzor delavcev - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - soprispevek oškodovanca - hoja po železniških tirih - nesreča pri delu - ustaljena praksa
Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da je prva toženka pri delavcih, čeprav poučenih o pravilnem načinu dela, očitno dopuščala nevarno prakso opravljanja dela in s tem zanemarila ukrepe za varnost in zdravje pri delu. Prva toženka je dopuščala, da so njeni delavci, čeprav usposobljeni in poučeni o pravilnem načinu dela, na železniškem območju delali, čeprav jim progovni čuvaj za to ni dal dovoljenja, oziroma so kljub njegovi prepovedi delali v času, ko ni bil neposredno prisoten, ko je npr. - kot v tem primeru - skrbel za ustrezno signalizacijo (ko je šel postavit signalno oznako "mesto dela na progi"). Ker je delo ob progi samo po sebi nevarno in je spoštovanje vseh ukrepov varnosti pri delu zato še toliko bolj pomembno, pa bi morala prva toženka na to dosledno paziti in preprečiti vsakršno aktivnost delavcev v nasprotju s tem. Res sicer ni mogoče z navodili in nadzorom delovodje preprečiti prav vsake (morebiti celo ekscesne) napake posameznega delavca, treba pa je vzpostaviti mehanizem takšnega nadzora, ki bi preprečil, da bi se delavci prve toženke predhodno navedenega nedopustnega ravnanja lahko privadili (progovni čuvaj je namreč izpovedal, da je že večkrat opazil, da so delavci začeli z delom, preden jim je dal dovoljenje za začetek), saj gre v nasprotnem primeru za ravnanje v nasprotju z določbami Dovoljenja oziroma njegovo 5. točko Podatkov in pogojev za izvajanje del na železniškem območju.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v preteklosti že pojasnilo, da pretrganje vzročne zveze nastane v trenutku, ko je ugotovljeno, da je prišlo do nekega ravnanja, ki je privedlo do nepredvidljivega sosledja dogodkov, saj bi bilo v nasprotju z namenom pravne norme, ki uravnava človekova ravnanja, človeku pripisati odgovornost za tisto, kar je bilo nepredvidljivo. Pogoj za pretrganje vzročne zveze je torej objektivno nepredvidljivo sosledje dogodkov, ki je spremenilo ustaljeni, predvidljivi, tipični tok narave. Kadar malomarnemu ravnanju prve osebe sledi malomarno ravnanje druge osebe, bi namreč kasnejše ravnanje prekinilo vzročno zvezo le, če bi bilo kasnejše ravnanje popolno naključje oziroma bi bila posledica kasnejšega ravnanja z vidika malomarnega ravnanja zavarovanca toženke izjemna ali naključna. Le v tem primeru namreč oseba, ki je začela sosledje dogodkov, ne bi odgovarjala za posledice kasnejšega dejanja (VSRS Sklep II Ips 99/2021 z dne 9. 2. 2022).
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZGD-1 člen 321, 321/1, 321/2, 321/3.
posebni revizor - stroški posebne revizije - višina stroškov - obveznosti revizorja - trditveno in dokazno breme - stranski udeleženec - pravni in ekonomski interes
Stranski udeleženec z vlogo, v kateri nasprotuje le višini stroškov posebnega revizorja za opravljeno delo, ne varuje svojega pravnega položaja. Kot večinski delničar nasprotnega udeleženca stranski udeleženec sicer ima ekonomski interes, da bi bili stroški posebne revizije, ki jih je dolžan plačati nasprotni udeleženec, čim nižji, saj ta znesek načeloma lahko vpliva na poslovanje nasprotnega udeleženca, vendar pa ekonomski interes ne pomeni tudi pravnega interesa.
Ker je bilo v tem primeru sporno, ali je posebni revizor oziroma osebe, ki so opravljale posamezna opravila v zvezi s posebno revizijo, utemeljeno skupaj evidentirale 857,8 ur dela, bi moral posebni revizor v skladu z določilom 212. člena ZPP o teh okoliščinah navesti pravno odločilna dejstva, ki bi omogočala preveritev utemeljenosti takšnega števila ur. Posebni revizor takšnih trditev, z izjemo nekaj izjem, ki na končno odločitev ne vplivajo, ni podal.
predlog za izdajo začasne odredbe - izvrševanje stikov z otrokom - predpostavke za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da otrok ni ogrožen, zato je utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Ta ugotovitev ima oporo v mnenju CSD, ki je opravil razgovor staršema in z otrokom.
KZ-1 člen 49, 50, 51, 51/1, 51/1-2, 20, 20/2, 308, 308/3. ZKP člen 391.
prehajanje meje - kazenska sankcija - olajševalne in obteževalne okoliščine - tujci - omilitev kazni
Glede na to, da se obdolžencu očita, da je tudi sam za svoj del opravljene poti prejel določen delež plačila, so pomisleki pritožnice o njegovi višini povsem brez teže in zato tudi ne morejo vplivati na spremembo izrečenih zaporne in denarne kazni obdolžencu v korist.
Te pogodbe (pactum de compensando) pa tožeča stranka ni ustrezno procesno izpodbijala s tožbenim zahtevkom na razveljavitev pogodbe, zato tožeča stranka tudi ni mogla uspeti z ugovorom neveljavnosti pogodbe zaradi prisiljenja (94. člen in prvi odstavek 95. člena OZ v zvezi s 45. členom OZ).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068686
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-3, 391.
goljufija - oprostilna sodba - goljufiv namen - goljufiv namen ob sklenitvi posla - denarna socialna pomoč - dejansko stanje - ocena dokazov - naročnina - plačilo na obroke - v dvomu v korist obdolženca
Sodišče druge stopnje soglaša tudi s presojo prvostopenjskega sodišča, da zgolj dejstvo, da je pogodbo za naročilo mobilnega telefona sklenil prejemnik denarne socialne pomoči, avtomatično ne pomeni, da je obdolženec ob naročilu imel tudi goljufivi namen.
Po zadnji alineji tretjega odstavka 15. člena pogodbe o sofinanciranju je delodajalec dolžan vrniti vsa prejeta sredstva, če krši ostala določila pogodbe, med katerimi je tudi redno obveščanje tožnika o izpolnjevanju obveznosti štipendista. V obravnavani zadevi ni sporno, da toženka te svoje obveznosti ni izpolnila in tožnika ni obvestila o (ne)izvrševanju študijskih obveznosti štipendista po izteku obdobja mirovanja in njegovem statusu. Le v primeru, da bi to pravočasno storila, bi se po oceni pritožbenega sodišča lahko sklicevala na prenehanje pogodbe in vračilo sredstev v omejenem obsegu po tretji alineji prvega odstavka 15. člena pogodbe, saj takrat še ne bi nastopila izpostavljena kršitev zaradi zaposlitve pri drugem delodajalcu. Ker je toženka kot delodajalka nedvomno kršila pogodbeno obveznost informiranja tožnika in je ta moral sam preverjati izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, so izpolnjeni pogoji za vračilo vseh prejetih sredstev v revalorizirani vrednosti v skladu s sedmo alinejo tretjega odstavka 15. člena v zvezi s 17. členom pogodbe o sofinanciranju.
ZFPPIPP člen 103, 103/7, 103/7-5, 290, 290/3, 291, 291/1, 291/2, 292, 292/2, 354, 354/3. ZVDAGA člen 1. Slovenski računovodski standardi (2016) (2015) standard 39, 39.34, 39.38, 39.39, 39.40.
stroški stečajnega postopka - plačilo stroškov stečajnega postopka - nagrada upravitelja - nadomestilo upravitelja - predaja in prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika - hramba računovodskih izkazov, knjigovodskih listin in druge dokumentacije - stroški hrambe - stroški arhiviranja dokumentacije dolžnika - računovodske rešitve v podjetjih v stečaju ali likvidaciji - Slovenski računovodski standardi (SRS) - sestavljanje računovodskih izkazov med postopkom in po njem - vpogled v dokumentacijo
Normativno postopek varstva in hrambe dokumentarnega in arhivskega gradiva urejata ZVDAGA in Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva. Iz obeh so razvidne različne faze arhiviranja poslovne dokumentacije: zajem in pretvorba dokumentarnega gradiva, urejanje, vrednotenje in odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva, izročitev arhivskega gradiva arhivu in uničenje dokumentarnega gradiva. Navedene storitve arhiviranja so tako strokovne, da jih je ZFPPIPP v 5. točki sedmega odstavka 103. člena izključil iz nadomestil, ki jih vključuje nagrada upravitelja.
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da gre glede na gornjo normativno ureditev zato, ker je upraviteljica po njenih lastnih navedbah pri svojem delu potrebovala vpogled v dokumentacijo (ki jo je začasno hranila pri računovodskem servisu) za stroške v zvezi z njenim izvajanjem nalog upravitelja, zato jih je dolžna upraviteljica kriti iz prejete nagrade. Izhajajoče iz navedenega zmotnega stališča je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da strošek začasnega arhiviranja predstečajne dokumentacije ni nujno potreben strošek. Pri tem se prvostopenjsko sodišče ni konkretno opredelilo do upraviteljičinih razlogov za nastanek stroška začasne hrambe predstečajnega arhiva na lokaciji računovodskega servisa zaradi dostopnosti le-tega.
Sodišče prve stopnje je odmerilo stroške izvršitelja za opravljena dejanja izvršbe. Pravilno je zaključilo, da so bili stroški izvršitelja za opravljena dejanja v obračunu izvršitelja potrebni za izvršbo, in jih je pravilno naložilo v plačilo dolžniku.
stopničasta tožba - zahtevek drugi osebi na predložitev listine - razveljavitev prvostopenjske sodbe - zavrženje tožbe pred sodiščem druge stopnje
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne gre za stopničasto tožbo, saj so tožnice že postavile zahtevke za plačilo nadur, oziroma da zato tožba z zahtevkom, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijano delno sodbo, tako da mu je ugodilo, ni dopustna.
odločitev o stroških pravdnega postopka - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa - odsotnost iz pisarne
Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje ne izhajajo razlogi, zakaj stroški za odsotnost iz pisarne zaradi potovanja na tretji narok za glavno obravnavo niso potrebni, za prejšnja dva pa so, na kar pritožba utemeljeno opozarja. Pri izračunu ostalih pravilno priznanih stroškov postopka pa je prišlo do računske napake.
ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22.
nerelevanten dokaz - nesporno dejstvo - potek meje - geodetska odmera poti - izvedenec geodetske stroke - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev načela konktradiktornosti - kršitev pravice do izjave - zavrnitev tožbenega zahtevka - zavrnitev pritožbe
Sodišče ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če razumno oceni, da nekatere dejstva, ki naj se s predlaganimi dokazi ugotovijo, za odločitev v sporu niso sporna. Ker v obravnavani zadevi ni bilo relevantno, kje poteka meja med nepremičninami pravdnih strank, temveč kakšna je bila obveznost tožnice iz sporazuma z dne 9. 12. 2015, oziroma kakšen je sploh bil dogovor med pravdnima strankama, in ker se v predmetnem postopku ne ureja meja, temveč zgolj ugotavlja, ali se je toženka s sporazumom z dne 9. 12. 2015 zavezala naročiti ponovno geodetsko odmero, s čimer bi sprožila ponovno evidentiranje meje svojih parcel s sosednjo tožničino parcelo, je dokaz s postavitvijo izvedenca geodetske stroke pravno nerelevanten, zato sodišče prve stopnje tega dokaza utemeljeno ni izvedlo, posledično pa ni storilo kršitve načela kontradiktornosti, oziroma kršitve pravice do izjave.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - subvencionirana vozovnica
Sodišče prve stopnje je pravilno pritrdilo, da je toženka dolžna tožnici plačati razliko med že izplačanimi stroški prevoza na delo in z dela ter vrednostjo nesubvencionirane mesečne vozovnice, ter kot bistveno izpostavilo (kar pritožba zanemari), da je bil prevoz na delo in z dela s sklepom Mestne občine A. izrecno izvzet iz subvencioniranja. Subvencioniranje tudi sicer ne pomeni, da je cena vozovnice nižja, ampak da jo v določeni višini krije nekdo drug, v konkretnem primeru Mestna občina A. Glede na obrazloženo je tožnici pravilno priznalo plačilo ugotovljene razlike v stroških prevoza.
actio pro socio - stroški postopka - rok za plačilo predujma
V obravnavani zadevi (tudi) za pritožnico ni sporno, da je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) vložila t. i. družbeniško tožbo (actio pro socio) iz 503. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Zahtevek uveljavlja zoper poslovodjo družbe (v nadaljevanju toženo stranko oziroma toženca) na podlagi tretjega odstavka citiranega člena ZGD-1, saj naj bi slednji kršil svoje dolžnosti v zvezi z upravljanjem družbe A. (točka 3 obrazložitve). V takšnih sporih v skladu četrtim odstavkom 503. člena ZGD-1 družba krije stroške postopka (cilj tožbe je izpolnitev obveznosti v korist družbe), zato se ji v ta namen naloži plačilo predujma.