Predmetni pravdni postopek je samostojni postopek, ki se obravnava ločeno od ostalih, ki se vodijo pred Okrožnim sodiščem na Ptuju. In v vsakem (ločenem) postopku ima toženka pravico in dolžnost zavarovati svoje pravice, tako da sodišču predloži pisne vloge in v njih obrazloži svoja procesna, dejanska in materialnopravna stališča ter odgovori na ta ista stališča nasprotne stranke. Sicer pa tožnica v tem kontekstu v svoji pritožbi ne pojasni, katere stroške je sodišče prve stopnje toženki neutemeljeno priznalo (npr. za katere vloge). Zgolj dejstvo, da je v teku več postopkov zoper isto toženo stranko, toženki (še) ne jemlje pravice po povrnitve v posameznem postopku nastalih stroškov.
OZ člen 105, 105/1, 105/2, 105/3, 111, 111/1, 111/2.
pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - neplačilo kupnine - razveza pogodbe po samem zakonu - učinki razveze pogodbe - učinkovanje ex tunc in ex nunc - način izpolnitve obveznosti - vzpostavitev prejšnjega stanja - publicitetni učinek vpisa v sodni register - pogodbeni interes
Prenos poslovnega deleža na B. B. predstavlja obveznost, ki se je izpolnila naenkrat in torej predstavlja trenutno obveznost, kar pomeni, da razveza te pogodbe učinkuje retroaktivno in je treba vzpostaviti stanje, kot je bilo pred sklenitvijo pogodbe, torej, kot da lastninska pravica na poslovnem deležu na B. B. ni bila nikoli prenesena. Navedenega ne spremeni dejstvo, ki ga izpostavlja sodišče prve stopnje, da za podatke, vpisane v sodni register, velja publicitetni učinek.
URS člen 22, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZGD-1 člen 296, 296/1, 390, 390/1, 390/1-1, 480, 482, 482/1, 509, 509/1, 509/2. ZD člen 131, 132, 145, 145/1. ZSReg člen 33, 33/2, 34. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 43, 43/2.
vpis spremembe zakonitega zastopnika - sprememba zastopnika - prenehanje pooblastila za zastopanje - vpis novega zastopnika - sklic skupščine - smiselna uporaba določb o delniški družbi - nezakonitost sklica skupščine - sklep skupščine - ničnostni razlogi - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register - pridobitev poslovnega deleža na podlagi dedovanja - položaj pridobitelja poslovnega deleža - sklep o dedovanju - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - konstitutivnost vpisa v sodni register - razmerja med družbo in družbeniki - skrbnik zapuščine - prehod zapuščine na dediča - skupnost dedičev
V skladu s 132. členom ZD pokojnikova zapuščina, torej tudi poslovni delež, preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Po prvem odstavku 145. člena ZD do delitve dediščine dediči upravljajo dediščino in z njo razpolagajo skupno. Gre torej za situacijo, ko poslovni delež pripada vsem dedičem kot skupni poslovni delež.
D. D. in F. D. sta glede na navedene določbe ZD nedvomno lahko uresničevala svoje korporacijske pravice že s trenutkom smrti družbenika E. D., kot njegova zakonita dediča, še preden sta bila vpisana kot družbenika v sodni register.
actio pro socio - stroški postopka - rok za plačilo predujma
V obravnavani zadevi (tudi) za pritožnico ni sporno, da je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) vložila t. i. družbeniško tožbo (actio pro socio) iz 503. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Zahtevek uveljavlja zoper poslovodjo družbe (v nadaljevanju toženo stranko oziroma toženca) na podlagi tretjega odstavka citiranega člena ZGD-1, saj naj bi slednji kršil svoje dolžnosti v zvezi z upravljanjem družbe A. (točka 3 obrazložitve). V takšnih sporih v skladu četrtim odstavkom 503. člena ZGD-1 družba krije stroške postopka (cilj tožbe je izpolnitev obveznosti v korist družbe), zato se ji v ta namen naloži plačilo predujma.
ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22.
nerelevanten dokaz - nesporno dejstvo - potek meje - geodetska odmera poti - izvedenec geodetske stroke - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev načela konktradiktornosti - kršitev pravice do izjave - zavrnitev tožbenega zahtevka - zavrnitev pritožbe
Sodišče ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če razumno oceni, da nekatere dejstva, ki naj se s predlaganimi dokazi ugotovijo, za odločitev v sporu niso sporna. Ker v obravnavani zadevi ni bilo relevantno, kje poteka meja med nepremičninami pravdnih strank, temveč kakšna je bila obveznost tožnice iz sporazuma z dne 9. 12. 2015, oziroma kakšen je sploh bil dogovor med pravdnima strankama, in ker se v predmetnem postopku ne ureja meja, temveč zgolj ugotavlja, ali se je toženka s sporazumom z dne 9. 12. 2015 zavezala naročiti ponovno geodetsko odmero, s čimer bi sprožila ponovno evidentiranje meje svojih parcel s sosednjo tožničino parcelo, je dokaz s postavitvijo izvedenca geodetske stroke pravno nerelevanten, zato sodišče prve stopnje tega dokaza utemeljeno ni izvedlo, posledično pa ni storilo kršitve načela kontradiktornosti, oziroma kršitve pravice do izjave.
predlog za izdajo začasne odredbe - izvrševanje stikov z otrokom - predpostavke za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da otrok ni ogrožen, zato je utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Ta ugotovitev ima oporo v mnenju CSD, ki je opravil razgovor staršema in z otrokom.
stopničasta tožba - zahtevek drugi osebi na predložitev listine - razveljavitev prvostopenjske sodbe - zavrženje tožbe pred sodiščem druge stopnje
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne gre za stopničasto tožbo, saj so tožnice že postavile zahtevke za plačilo nadur, oziroma da zato tožba z zahtevkom, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijano delno sodbo, tako da mu je ugodilo, ni dopustna.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 145, 145/1. URS člen 29. ZPND člen 3, 10, 14.
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - postopek po ZPND - pravna narava poročila Centra za socialno delo (CSD) - pristojnost centra za socialno delo - vložitev kazenske ovadbe - začetek kazenskega postopka - izjava osumljenca - osredotočenost suma - privilegij zoper samoobtožbo - pravica do molka - izločitev zapisnika, ki vsebuje izjavo osumljenca
Ni mogoče trditi, da je postopek po ZPND predstavljal de facto kazensko preiskavo pod krinko nekazenskega postopka, je pa po presoji pritožbenega senata izpolnjen drugi alternativni pogoj, namreč da je bila dejavnost uradnih oseb CSD usmerjena v zbiranje podatkov za kasnejši kazenski postopek.
odločitev o stroških pravdnega postopka - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa - odsotnost iz pisarne
Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje ne izhajajo razlogi, zakaj stroški za odsotnost iz pisarne zaradi potovanja na tretji narok za glavno obravnavo niso potrebni, za prejšnja dva pa so, na kar pritožba utemeljeno opozarja. Pri izračunu ostalih pravilno priznanih stroškov postopka pa je prišlo do računske napake.
Ker je bilo o vprašanju višine sodne takse za postopek o pritožbi že pravnomočno odločeno s plačilnim nalogom z dne 25. 1. 2022, za izdajo obravnavanega plačilnega naloga z dne 4. 7. 2022 o isti taksni obveznosti ni bilo nobene podlage. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep, tako da je tožničinemu ugovoru zoper plačilni nalog z dne 4. 7. 2022 ugodilo in ta plačilni nalog razveljavilo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00067203
ZIKS-1 člen 12, 12/1. ZKP člen 402, 402/3. KZ-1 člen 86, 86/4.
nadomestna izvršitev kazni zapora - vikend zapor - zapor ob koncu tedna - vožnja pod vplivom alkohola - meritev stopnje alkoholiziranosti - namen kaznovanja - retribucija - restitucija - specialna prevencija - generalna prevencija
Ne glede na obsojenčeve navedbe, da je več mesecev po tragični prometni nesreči užival alkoholne pijače, saj je bil v šoku in se je spominjal posledic prometne nesreče, je sodišče prve stopnje ustrezno presodilo, da obsojenec s svojim ravnanjem alkoholnih pijač ni zgolj užival, temveč je v takem stanju celo sedel v avtomobil in se vključil v cestni promet ter ponovno ogrozil zdravje in življenje drugih udeležencev cestnega prometa. Ob takšnih okoliščinah ni mogoč zaključek, da je obsojenec toliko urejena oseba, da bi mu bilo mogoče zaupati, da alternativnega načina prestajanja zaporne kazni ne bo zlorabil, kot je to določeno v prvem odstavku 12. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00067964
ZZVZZ člen 86, 86/1, 86/2, 87.
regresni zahtevek zavoda - malomarnost - dovoljenje - kršitev navodil - ukrepi varstva pri delu - opustitev ukrepov za varno delo - nadzor delavcev - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - soprispevek oškodovanca - hoja po železniških tirih - nesreča pri delu - ustaljena praksa
Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da je prva toženka pri delavcih, čeprav poučenih o pravilnem načinu dela, očitno dopuščala nevarno prakso opravljanja dela in s tem zanemarila ukrepe za varnost in zdravje pri delu. Prva toženka je dopuščala, da so njeni delavci, čeprav usposobljeni in poučeni o pravilnem načinu dela, na železniškem območju delali, čeprav jim progovni čuvaj za to ni dal dovoljenja, oziroma so kljub njegovi prepovedi delali v času, ko ni bil neposredno prisoten, ko je npr. - kot v tem primeru - skrbel za ustrezno signalizacijo (ko je šel postavit signalno oznako "mesto dela na progi"). Ker je delo ob progi samo po sebi nevarno in je spoštovanje vseh ukrepov varnosti pri delu zato še toliko bolj pomembno, pa bi morala prva toženka na to dosledno paziti in preprečiti vsakršno aktivnost delavcev v nasprotju s tem. Res sicer ni mogoče z navodili in nadzorom delovodje preprečiti prav vsake (morebiti celo ekscesne) napake posameznega delavca, treba pa je vzpostaviti mehanizem takšnega nadzora, ki bi preprečil, da bi se delavci prve toženke predhodno navedenega nedopustnega ravnanja lahko privadili (progovni čuvaj je namreč izpovedal, da je že večkrat opazil, da so delavci začeli z delom, preden jim je dal dovoljenje za začetek), saj gre v nasprotnem primeru za ravnanje v nasprotju z določbami Dovoljenja oziroma njegovo 5. točko Podatkov in pogojev za izvajanje del na železniškem območju.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v preteklosti že pojasnilo, da pretrganje vzročne zveze nastane v trenutku, ko je ugotovljeno, da je prišlo do nekega ravnanja, ki je privedlo do nepredvidljivega sosledja dogodkov, saj bi bilo v nasprotju z namenom pravne norme, ki uravnava človekova ravnanja, človeku pripisati odgovornost za tisto, kar je bilo nepredvidljivo. Pogoj za pretrganje vzročne zveze je torej objektivno nepredvidljivo sosledje dogodkov, ki je spremenilo ustaljeni, predvidljivi, tipični tok narave. Kadar malomarnemu ravnanju prve osebe sledi malomarno ravnanje druge osebe, bi namreč kasnejše ravnanje prekinilo vzročno zvezo le, če bi bilo kasnejše ravnanje popolno naključje oziroma bi bila posledica kasnejšega ravnanja z vidika malomarnega ravnanja zavarovanca toženke izjemna ali naključna. Le v tem primeru namreč oseba, ki je začela sosledje dogodkov, ne bi odgovarjala za posledice kasnejšega dejanja (VSRS Sklep II Ips 99/2021 z dne 9. 2. 2022).
priposestvovanje dela nepremičnine - pravilna dokazna ocena - potek priposestvovalne dobe
Ker je pravna prednica tožnikov pridobila lastniško pravico na delu nepremičnine s priposestovanjem je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da so tožeče stranke pridobile lastninsko pravico na izviren pridobitni način.
Prvostopno sodišče je pravilno in skladno s spisovnim gradivom obrazložilo, da tožnik v dopolnitvi ni navedel naslovov stalnega ali začasnega prebivališča tožencev, kar je po drugem odstavku 105. člena ZPP in prvem odstavku 180. člena ZPP v zvezi s 180.a členom ZPP obvezna sestavina tožbe. Prvostopno sodišče se je v točki 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno opredelilo do pomena tožnikove navedbe v tožbi in dopolnitvi tožbe, da naj sodišče tožbo vroča tožencem na njihovem delovnem mestu, ker drugih podatkov o tožencih nima in naj si jih pridobi sodišče samo po uradni dolžnosti, pri čemer ta navedba, ki se nanaša zgolj na vročanje, ne odvezuje tožnika, da vloži tožbo z vsebovanimi obveznimi sestavinami, ki jih (med drugim) predstavlja naslov tožene stranke (skupaj z osebnim imenom in EMŠO ali davčno številko ali rojstnim datumom). Z zgoraj povzetim razlogovanjem se pritožbeno sodišče v celoti strinja, zato ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče spregledalo določbo člena 140 ZPP, saj gre za dva različna instituta.
ZTuj-2 člen 145. ZP-1 člen 65, 65/5. ZNPPol člen 41, 41/3.
prekrškovni postopek - nedovoljen vstop v rs - zahteva za sodno varstvo - dejansko stanje - ugotavljanje dejanskega stanja - ugotavljanje identitete - seznanitev z dokazom - pravica do izjave
V okviru odločanja o zahtevi za sodno varstvo dejansko stanje ni predmet preizkusa po uradni dolžnosti, zato sodišče dejanskega stanja ne ugotavlja ponovno, temveč mora izvajati dokaze (in na njihovi podlagi ugotavljati dejansko stanje) le v primeru, da kršitelj v zahtevi za sodno varstvo z obrazloženimi navedbami vzbudi dvom v odločilne dejanske ugotovitve prekrškovnega organa in predlaga dokaze, z izvedbo katerih bi lahko izkazal svoje trditve, če bi z njimi uspel.
Glede na to, da toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prerekala ureditve, da so delavci upravičeni do povračila stroškov prevoza na delo in z dela na podlagi njenega Pravilnika, na katerega napotuje podjetniška kolektivna pogodba, ter ob nespornem dejstvu, da se tožnik na delo in z dela vozi iz kraja oziroma na razdalji, ki sodi v primestni oziroma medkrajevni promet, pritožbeno sodišče soglaša s pravilnim zaključkom sodišča prve stopnje, da je na podlagi določb Pravilnika upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini dnevnih vozovnic, in sicer za število dni prisotnosti na delu, kot izhaja iz priloženih plačilnih list.
Določbe toženkinega Pravilnika je treba upoštevati kot določbe o merilu za povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela, torej gre za tehnični predpis, kako se izračunava povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, in ne za povračilo dejanskih stroškov z javnim prevozom, zato jih ni mogoče razumeti tako, da bi moral tožnik dejansko uporabljati javni prevoz in v zvezi s tem predložiti dokazila.
Kot izhaja iz spisovnih podatkov, je bil plačilni nalog v skladu z določbo tretjega odstavka 1. člena ZST v zvezi z drugim odstavkom 126. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obsojenki vročen po določilih Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem se lahko plačilni nalog vroči tudi s fikcijo vročitve.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - obstoj terjatve - reverzibilnost začasne odredbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - neposredna škoda - standard verjetnosti terjatve
Materialnopravne predpostavke v primeru, ko upnik (tožnica) predlaga izdajo začasne odredbe, s katero želi začasno urediti sporno pravno razmerja z regulacijsko začasno odredbo so tri, in sicer obstoj ali verjetni nastanek terjatve, v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ ter ena izmed alternativno določenih predpostavk iz druge ali tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ter tako imenovana reverzibilnost.