začasna ureditev stikov - začasna odredba o stikih - obseg in način izvajanja stikov - stiki otroka s staršem - razširitev stikov - prevoz otroka na stike - zavrženje kazenske ovadbe
V eni uri ni možno izpeljati kvalitetnega stika, ki bi otroka vzpodbujal, da bi si nadaljnjih stikov z očetom tudi želel. V štirih do petih urah na teden in vsako drugo soboto na mesec pa bosta tako oče kot deklica imela dovolj časa, da se postopno prilagodita na drugačen način preživljanja skupnega časa po razpadu partnerske skupnosti med staršema.
Sodna praksa podpira enakomerno obremenitev staršev s prevozi otrok na stik oziroma iz stika.
ZDR-1 člen 11, 11/1, 39, 39/1, 40, 40/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. Uredba o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže (2020) člen 1, 2, 3, 5, 8, 16, 17. URS člen 74, 154, 154/1. ZPOmK-1 člen 4, 4/3. ZS člen 3. OZ člen 62.
kršitev prepovedi konkurence - kršitev konkurenčne klavzule - poslovna skrivnost - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zaposlitev pri drugem delodajalcu - ničnost konkurenčne klavzule - konkurenčna dejavnost
Zaposlitev toženca pri novem delodajalcu A. d. o. o., skupaj s še šestimi pomorskimi piloti, je temu podjetju omogočilo, da je zadostilo pogoju iz Uredbe o pomorski pilotaži za izvajanje dejavnosti pomorske pilotaže v javnopravnem režimu gospodarske javne službe. Do navedenih okoliščin, pomembnih z vidika posebne zakonske zahteve po lojalnosti delavca delodajalcu iz 39. člena ZDR-1, se sodišče prve stopnje prav tako ni opredelilo, zato je presoja o nedokazani kršitvi konkurenčne prepovedi vsaj preuranjena.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje o ničnosti določbe o konkurenčni klavzuli. Pogodbo o zaposlitvi sta stranki sklenili v času, ko je tožeča stranka izvajala pomorsko pilotažo v tovornem pristanišču B. kot tržno dejavnost. V okviru pravice do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave RS je tožeča stranka lahko svoje legitimne poslovne interese v tržnih razmerah zavarovala z dogovorom o konkurenčni klavzuli, ki ga ureja ZDR-1. ZPOmK-1 je v tretjem odstavku 4. člena določal, da ne posega v razmerja med delodajalci in delavci. Zato veljavnosti konkurenčne klavzule v delovnem razmerju ni mogoče presojati z vidika njene skladnosti z navedenim zakonom.
Dejansko stanje v zvezi z zatrjevano kršitvijo poslovne skrivnosti je ostalo nepopolno ugotovljeno, saj sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali gre za "know- how", ki ga toženec ne bi smel prenesti na novega delodajalca ter s tem povezanih navedb pravdnih strank, kot tudi, kako je to vplivalo na položaj tožeče stranke na trgu pomorske pilotaže, zato je tudi odločitev o tem, da ni podana kršitev poslovne skrivnosti, preuranjena.
zapuščina brez dediča - ugasnitev terjatve - obseg zapuščine
Tako kot pri prehodu dediščine na dediče, tudi zapuščina brez dediča preide v državno lastnino v trenutku zapustnikove smrti (9. člen ZD). Ne gre za originarno pridobitev lastninske pravice (neodvisno od pravnega prednika), ampak za derivativni način pridobitve lastninske pravice v skladu z 39. in 41. členom SPZ. Po določbi prvega odstavka 142.a člena ZD pa v tem primeru Republika Slovenija ne odgovarja za zapustnikove dolgove, saj so terjatve upnikov, ker le-ti pred izdajo sklepa po 219. členu ZD niso predlagali stečaja zapuščine brez dedičev, ugasnile.
ZDR-1 člen 11, 11/1, 39, 39/1, 40, 40/1. ZPOmK-1 člen 4, 4/3. URS člen 74, 154, 154/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. Uredba o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže (2020) člen 1, 2, 3, 5, 8, 17. OZ člen 62. ZS člen 3.
kršitev prepovedi konkurence - kršitev konkurenčne klavzule - poslovna skrivnost - konkurenčna dejavnost - zaposlitev pri drugem delodajalcu - ničnost konkurenčne klavzule - časovna veljavnost predpisa - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Čeprav je pogodba o zaposlitvi med A. d. o. o. in tožencem veljala že ob njenem podpisu, pa s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi toženec ni kršil konkurenčne prepovedi, saj v času zaposlitve pri tožnici še ni opravljal del voditelja pilotskega čolna za A. d. o. o.
Stališče sodišča prve stopnje, da je določba o konkurenčni klavzuli v pogodbi o zaposlitvi nična, je zgrešeno. ZPOmK-1 je v tretjem odstavku 4. člena določal, da ne posega v razmerja med delodajalci in delavci, zato veljavnosti konkurenčne klavzule v delovnem razmerju ni mogoče presojati z vidika njene skladnosti z navedenim zakonom. Pogodbo o zaposlitvi sta stranki sklenili v času, ko je tožnica izvajala pomorsko pilotažo kot tržno dejavnost, zato je tožnica v okviru pravice do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave RS lahko svoje legitimne poslovne interese v tržnih razmerah zavarovala z dogovorom o konkurenčni klavzuli, ki ga ureja ZDR-1, čeprav je ob sklenitvi pogodbe edina opravljala to dejavnost.
Dejansko stanje v zvezi z zatrjevano kršitvijo poslovne skrivnosti je ostalo nepopolno ugotovljeno, saj sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali gre za „know how“, ki ga toženec ne bi smel prenesti na novega delodajalca ter s tem povezanih navedb pravdnih strank, kot tudi, kako je to vplivalo na položaj tožnice na trgu pomorske pilotaže, zato je odločitev o tem, da ni podana kršitev poslovne skrivnosti, preuranjena.
ZPP člen 300, 300/1. ZDR-1 člen 130, 130/1, 130/2.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - združitev pravd v skupno obravnavanje - odstop od sodne prakse
Toženka ni prerekala ureditve povračila stroškov prevoza na delo in z dela, v skladu s katero so delavci upravičeni do povračila teh stroškov na podlagi Pravilnika toženke, na katerega napotuje podjetniška kolektivna pogodba, prav tako ni bilo sporno, da se je tožnik na delo vozil iz kraja oziroma na razdalji, ki sodi v primestni oziroma medkrajevni promet. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožniku pravilno priznalo povračilo stroškov prihoda na delo in z dela v višini seštevka dnevnih vozovnic, pri čemer toženka sami višini prisojenih dnevnih vozovnic ne ugovarja. Posledično je neutemeljen pritožbeni očitek o odstopu od sodne prakse, saj je sodišče prve stopnje za odločitev o povrnitvi stroškov v višini dnevnih vozovnic imelo pravno podlago v Pravilniku toženke.
Toženka tako s tem, ko je s Pravilnikom določila, da v primeru primestnega in medkrajevnega prometa delavcem pripadajo stroški javnega prevoza v višini dnevne vozovnice, v primeru mestnega prometa pa mesečne vozovnice, delavcem ni priznala povračila višjih potnih stroškov, kot je predvideno z zakonom ali s kolektivno pogodbo dejavnosti.
disciplinski ukrep, izrečen članu lovske družine - pravna sredstva - sodno varstvo - pravila lovske družine - glasovanje za sklep
Ker je bila odločitev Zbora lovcev sprejeta z nezadostno večino, kar je bilo že pojasnjeno, jo je sodišče prve stopnje pravilno odpravilo, kar pomeni, da po odpravi le-te še vedno obstoji odločitev disciplinske komisije, zoper katero je vložena pritožba, o kateri mora Zbor lovcev ponovno odločati. V primeru, če bi sodišče prve stopnje odpravilo tudi odločbo disciplinske komisije, bi morala le-ta ponovno odločati o disciplinskem prekršku, o katerem pa je bilo že odločeno, ni pa bila odločitev še pravilno preizkušena na pritožbeni stopnji, torej na Zboru lovcev.
začasna odredba v družinskih sporih - standard verjetnosti - ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki otroka s staršem - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - načelo otrokove koristi - podaljšanje ukrepa - sodni izvedenec - navedbe - izpovedbe - zagrožena denarna kazen - kršitev začasne odredbe - stopnja verjetnosti
Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam prve nasprotne udeleženke, kako si želi, da se ustrezno uredi odnos med mld. A. A. in očetom, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da mld. A. A. izraža znake odtujenega otroka.
Glede na to, da v postopku za izdajo začasne odredbe za odločitev zadostuje, da so dejstva z dokazano stopnjo verjetnosti, tudi sodišče druge stopnje ocenjuje, da postavitev sodnega izvedenca klinične psihologije ni bila potrebna, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, ob hkratnem upoštevanju dejstva, da je postopek za izdajo začasne odredbe hiter in nujen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00067491
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 4/2. ZVPot člen 22, 22/4, 23, 24, 24/1. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-9. OZ člen 88, 372. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 347, 347/2, 354, 354/1.
kreditna pogodba v CHF - posojilo v tuji valuti - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nepošten pogodbeni pogoj - načelo vestnosti in poštenja - nična pogodba - nepopolna dokazna ocena - pritožbena obravnava
Dejstvo, da potrošnik nosi (neomejeno) valutno tveganje, banka pa valutnega tveganja nima, samo po sebi še ne pomeni, da je v trenutku sklenitve pogodbe podano znatno neravnotežje. A to velja le, če je bil sklenitelj pogodbe ustrezno informiran o tveganjih, ki jih prevzema.
Banka je dolžna potrošniku razkriti vse okoliščine, ki bi jih, upoštevaje svoje strokovno znanje in izkušnje, lahko poznala ob sklenitvi pogodbe in bi lahko vplivale na njeno poznejše izvajanje. Zaradi nepredvidljivosti dogodkov, ki vplivajo na tečajne spremembe, je jasno, da v okviru zahteve po transparentnosti od banke ni mogoče pričakovati predložitve/podaje natančnih informacij (ali izračunov) o finančnih posledicah, povezanih s tečajnimi spremembami. Dolžna pa je potrošniku posredovati informacijo, kako bi na obroke za odplačilo kredita vplivala zelo velika depreciacija zakonitega plačilnega sredstva države članice, kjer ima posojilojemalec stalno prebivališče, in zvišanje tuje obrestne mere. Zgolj na podlagi takšne informacije (informacije o možnosti uresničitve „črnega scenarija“) lahko potrošnik pridobi ustrezno stopnjo zavedanja glede dejanskih posledic velike depreciacije domače valute na višino kreditnih obveznosti za celotno obdobje odplačevanja kredita.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija
So pa neutemeljene pritožbene trditve, da je v primeru tožnika šlo za vodjo oddelka in s tem povezano njegovo nadaljnjo organizacijo dela, kar pomeni, da je že po funkciji zapovedana aktivnost, ki poseže v funkcijo tedenskega počitka. Dejstvo, da je tožnik moral po sestanku pri nadrejenemu sklicati svoje vojake v oddelku ter po predhodni lastni pripravi opraviti prenos nalog na pripadnike svojega oddelka, še ne pomeni, da je tožnik kot poveljnik oddelka imel dolžnost, ki bi ga zavezovala k določenim delovnim obveznostim ves čas misije. Vrhovno sodišče RS je že ugotovilo nesprejemljivost načelnega stališča, da je poveljnikom oddelka, voda ali čete že zaradi opravljanja teh dolžnosti onemogočen tedenski počitek.
Toženka s tem, ko je s svojim Pravilnikom, na katerega napotuje 130. člen podjetniške kolektivne pogodbe, določila, da v primeru primestnega in medkrajevnega prometa delavcem pripadajo stroški javnega prevoza v višini dnevne vozovnice, v primeru mestnega prometa pa mesečne vozovnice, delavcem ni priznala povračila višjih potnih stroškov, kot je predvideno z zakonom ali s kolektivno pogodbo dejavnosti.
Določbe toženkinega Pravilnika je treba upoštevati kot določbe o merilu za povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela, torej gre za tehnični predpis, kako se hipotetično izračunava povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, in ne za povračilo dejanskih stroškov z javnim prevozom, zato jih ni mogoče razumeti tako, da bi moral tožnik dejansko uporabljati javni prevoz in v zvezi s tem predložiti dokazila.
krivdno povzročeni stroški - naslov za vročanje - potni stroški vročevalca
Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v tretjem odstavku 126. člena določa, da če naslovnik (sodnega pisanja) določi naslov za vročanje v skladu z določbami zakona, ki ureja prijavo prebivališča, se šteje, da je s tem sodišču sporočil spremembo naslova ali prebivališča. Sodišče prve stopnje posledično ni imelo podlage, da je odredilo vročitev sklepa na naslovu oškodovankinega začasnega prebivališča, ne pa stalnega prebivališča, ki je hkrati evidentirano tudi kot naslov za vročanje. Odredba za vročitev sklepa prek pooblaščenega vročevalca je bila potemtakem preuranjena, zlasti pa plačila stroškov, ki so nastali zaradi napake sodišča, ne oškodovanke, ni moč naložiti slednji kot krivdno povzročene stroške. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep pa razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).
Toženka s tem, ko je s svojim Pravilnikom, na katerega napotuje 130. člen podjetniške kolektivne pogodbe, določila, da v primeru primestnega in medkrajevnega prometa delavcem pripadajo stroški javnega prevoza v višini dnevne vozovnice, v primeru mestnega prometa pa mesečne vozovnice, delavcem ni priznala povračila višjih potnih stroškov, kot je predvideno z zakonom ali s kolektivno pogodbo dejavnosti.
Določbe toženkinega Pravilnika je tako treba upoštevati kot določbe o merilu za povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela, torej gre za tehnični predpis, kako se hipotetično izračunava povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, in ne za povračilo dejanskih stroškov z javnim prevozom, zato jih ni mogoče razumeti tako, da bi moral tožnik dejansko uporabljati javni prevoz in v zvezi s tem predložiti dokazila.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00069076
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5, 5/1, 5/4. URS člen 19, 19/1, 19/2. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-3.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - pravica do osebne svobode - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - heteroagresivnost - preiskovalno načelo - neprerekana dejstva - psihiatrično izvedensko mnenje - načelo izbire milejšega ukrepa - ogrožanje varnosti javnega prometa - odvzem vozniškega dovoljenja
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče materialnopravni zaključek, da pritožnik ogroža druge in sebe, utemeljilo na heteroagresivnem zapletu, o katerem v listinski dokumentaciji v spisu ni nobenega podatka, kot tudi ne o dogodku, ko naj bi pritožnik pod vplivom bolezenske psihotične simptomatike med vožnjo z avtomobilom ogrožal sebe in druge.
Konkretni postopek poteka po uradni dolžnosti, zato v njem prevladuje preiskovalno načelo, kar pomeni, da je sodišče odgovorno za pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja. V tem postopku ne velja pravilo, da se priznana dejstva ne dokazujejo. S preiskovalnimi pooblastili mora sodišče preizkusiti tudi nesporne trditve strank. V konkretnem primeru iz zapisnika sledi, da je sodišče v celoti prepustilo procesno vodstvo sodni izvedenki, kar predstavlja poseg v pravico do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPND člen 3, 3/5, 19, 21, 22a, 22a/8.
nasilje v družini - psihično nasilje - načelo sorazmernosti - trajanje ukrepa - stroški postopka - nižji standard materialne resnice - pravica do sojenja v razumnem roku
Načelo sorazmernosti je namreč eno izmed temeljnih načel ZPND, ki ima dva pomembna cilja. Na eni strani državne organe zavezuje, da žrtve ustrezno zaščitijo, na drugi strani pa tem organom postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - pravni pouk v plačilnem nalogu - opozorilo na pravne posledice neplačila sodne takse - poziv na predložitev potrdila o plačilu sodne takse - prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - fikcija umika pritožbe
Tožnica je plačala sodno takso šele po pozivu sodišča, naj predloži potrdilo o plačilu sodne takse, kar je prepozno. Če taksa ni plačana v roku 15-tih dni, se skladno s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP šteje, da je pritožba umaknjena.
najemna pogodba - razlaga pogodbe - materialno pogodbeno pravo - COVID-19 - trgovina na drobno - prodaja potrošnikom - zaprtje - pravice in obveznosti najemnika - najemnina - stroški - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Oba člena pogodbe izražata skupen namen pogodbenic, da so vključeni tudi katerikoli „drugi“ dejavniki onkraj interesa najemnika (in ne samo posegi v prostor s strani najemodajalca), ki povzročijo zaprtje prostorov ali motijo oziroma bistveno omejujejo nameravano uporabo (op. ta je bila v fizični prodaji potrošnikom, saj gre za trgovino). Če pa gre za dejavnike iz interesa najemodajalke, pa je predvidena še morebitna pogodbena kazen.
Drži pritožbeno zavzemanje, da sta situacijo, ko najemnica prostorov iz kateregakoli razloga (tudi iz razloga izven interesa oziroma odgovornosti obeh pogodbenic) ne more uporabljati za dogovorjeni namen, pogodbenici predvideli in dogovorili pravne posledice (pravico do začasnega prenehanja plačevanja najemnine in obratovalnih stroškov, ki jo je toženka uporabila).
učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi - oprostitev plačila sodnih taks - sodna taksa za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - nedovoljen predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravilo ne bis in idem
Po sodni praksi sklep o oprostitvi plačila sodnih taks, izdan v postopku na podlagi verodostojne listine, učinkuje tudi v kasnejšem pravdnem postopku na prvi stopnji, oprostitev plačila sodnih taks pred sodiščem prve stopnje pa učinkuje tudi v postopku pred sodiščem druge stopnje (to je v pritožbenem postopku).
Ker je bil toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje že oproščen plačila sodnih taks (brez morebitne časovne omejitve) in ta odločitev med postopkom ni bila razveljavljena (glej tretji odstavek 13. člena ZST-1), ponovna (drugačna) odločitev o taksni oprostitvi ni dopustna. Sodišče prve stopnje toženčevega ponovnega predloga za taksno oprostitev (podanega v pritožbi zoper sodbo z dne 7. 3. 2023) ne bi smelo obravnavati vsebinsko, temveč bi ga moralo zavreči kot nedovoljenega (primerjaj drugi odstavek 319. člena ZPP).
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00067940
ZZZDR člen 17. DZ člen 20. ZPP člen 8.
dedna pravica - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - medsebojna čustvena navezanost partnerjev - dokazovanje - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - ločeno življenje - življenjska in ekonomska skupnost
Kot je navedlo VSRS v odločbi II Ips 361/2017, je „za presojo, ali je med dvema osebama obstajala zunajzakonska skupnost, potrebno napraviti celovito in kritično analizo vseh relevantnih okoliščin posameznega primera. Po sodni praksi govorijo v prid obstoja zunajzakonske skupnosti predvsem okoliščine, kot so obstoj skupnega gospodinjstva, obstoj ekonomske skupnosti in dejstvo, da osebi v očeh okolice veljata za zunajzakonska partnerja (t. i. notornost skupnosti). Ob tem pa je bistveno, da gre pri navedenih okoliščinah zgolj za zunanje indikatorje, ki le nakazujejo na obstoj morebitne zunajzakonske skupnosti med dvema osebama. Da je določeni skupnosti mogoče pripisati to kvaliteto, je odločilna predvsem notranja komponenta, to je kako vsak od „partnerjev“ dojema svoj odnos do drugega „partnerja“. In nadalje, ali se njuna pogleda oziroma volji ujemata. Skladno z zahtevo 17. člena ZZZDR, je potrebno tudi pri presoji obstoja zunajzakonske skupnosti, prvenstveno izhajati iz posameznikove avtonomije. Vsak ima namreč popolno svobodo pri izbiri partnerja, s katerim si želi vzpostaviti skupnost, ki je po vsebini enakovredna tisti, ki obstoji zakoncema. Vrhovno sodišče je iz tega razloga že večkrat poudarilo, da se zunajzakonske skupnosti ne sme mešati s prijateljstvom oziroma z dalj časa trajajočim razmerjem intimne narave, v katerem med osebama ne obstoji volja po vzpostavitvi skupnega življenja, ekonomske in socialne skupnosti.“
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - dohodkovni cenzus - presežen cenzus
Toženka ne sodi v krog socialno ogroženih oseb in razpolaga z zadostnimi sredstvi, ki omogočajo plačilo dolgovane takse. Predstavljeno premoženjsko stanje ne daje podlage za taksno oprostitev, saj je ta institut namenjen le najbolj socialno ogroženim posameznikom, kamor toženke ni moč uvrstiti.
postopek v sporu majhne vrednosti - nedopustni pritožbeni razlogi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodbo, izdano v sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR), je mogoče izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, ki jo toženka uveljavlja s trditvijo, da dolžnik in upnik nista v poslovnem odnosu in da ne drži, da bi imel dolžnik do upnika neporavnane obveznosti, ni pravno upošteven pritožbeni razlog. Višje sodišče je na ugotovitev, da sta pravdni stranki poslovno sodelovali in da toženka svojih obveznosti do tožnice ni poravnala, vezano.