dodatek za nego otroka - obdobje priznavanja pravice
Tudi če je otrok brezplačno oskrbo dejansko zaključil s potekom zadnjega šolskega dne 24. 6. 2021, ko so se pričele poletne počitnice, in bil do 31. 8. 2021 v celodnevni oskrbi tožnice, je bila do navedenega datuma po odločbi z dne 6. 10. 2021, zoper katero se ni pritožila, upravičena le do sorazmernega dela dodatka za nego otroka.
Vsaka pritožba mora vsebovati tudi podpis pritožnika, ki mora biti izviren. Fotokopija podpisa ne zadostuje in te pomanjkljivosti tudi ni mogoče sanirati. V postopku s pritožbo se namreč ne uporablja določba 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP). Tožnica je bila na obvezne sestavine pritožbe in možnost takojšnjega zavrženja nepopolne pritožbe tudi vnaprej opozorjena.
SPZ člen 9, 43, 43/2, 266, 266/1. ZTLR člen 30, 30/2, 72, 72/1, 72/2, 72/3. ODZ paragraf 326, 328, 345. ZPP člen 8.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje - dobroverna posest - priposestvovalna doba - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - dobroverni in zakoniti posestnik - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena
Povzemanje izpovedi pravdnih strank in prič ni dokazna ocena. Izvedene dokaze je treba oceniti (ovrednotiti njihovo dokazno vrednost) – vsakega zase in vse skupaj. Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do razlik med izpovedmi posameznih prič, ter med izpovedmi prič in drugimi izvedenimi dokazi, posebej v povezavi z ugovorno trditvijo, da je tožnik posest dejansko izvrševal na parcelah 8 in 9, ne na parceli 1. Argumentirano bi moralo pojasniti, zakaj gre (oziroma ne gre) za relevantna razhajanja. Sodbi, ki ne vsebuje takšne dokazne ocene, je utemeljeno mogoče očitati, da ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih.
ZDLov-1 člen 10, 38, 53, 53/1, 53/2, 54, 54/2, 54/4.
škoda, ki jo povzroči divjad - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - upravljanje lovišča - običajno tveganje - ukrepi za preprečitev škode - zahteva za dopolnitev izvedenskega mnenja - izbira pooblaščenca
Za škodo, ki jo povzroči divjad iz 38. člena ZDLov-1 v lovišču ali v lovišču s posebnim namenom na kmetijskih in gozdnih kulturah, odgovarja upravljavec ne glede na krivdo (objektivna odgovornost - drugi odstavek 54. člena ZDLov-1). Za škodo, ki pa je nastala na nelovnih površinah iz 10. člena tega zakona od divjadi ali zaradi lova, je odgovoren upravljavec, če je nastala po njegovi krivdi (krivdna odgovornost), sicer pa Republika Slovenija (4. odstavek 54. člena ZDLov-1). Upravljavec lovišča se odškodninske odgovornosti lahko razbremeni le, če dokaže, da je oškodovanec na primeren način kot dober gospodar izvedel vse potrebne ukrepe, da bi škodo preprečil oziroma, če škode ni bilo mogoče preprečiti na ta način, da je zahteval izvedbo ustreznih ukrepov (npr. postavljanje ograje, ulov ipd). Izven teh okvirjev pa upravljavec lovišča ne odgovarja za škodo, ki jo povzročijo prosto živeče živali, saj so tveganja srečanja s tako živaljo v naravnem okolju in morebitne škode, ki jo povzročijo, običajna tveganja, povezana z gibanjem v takem okolju.
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18. ZNPPol člen 4. ZNDM-2 člen 2.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - delo policista - mejna kontrola
Pravica do odmora med delovnim časom tožniku ni bila kršena, ker sta narava in intenzivnost dela omogočala koriščenje odmora med delovnim časom. Obremenjenost mejnih prehodov ni bila takšna, da bi ves čas prihajalo do prehodov meje, prav tako pa tožnik ni bil dolžan ves čas opazovati okolico, kar pomeni, da je odmor lahko koristil, čeprav kdaj morebiti v dveh delih. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
krivdno povzročeni stroški - naslov za vročanje - potni stroški vročevalca
Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v tretjem odstavku 126. člena določa, da če naslovnik (sodnega pisanja) določi naslov za vročanje v skladu z določbami zakona, ki ureja prijavo prebivališča, se šteje, da je s tem sodišču sporočil spremembo naslova ali prebivališča. Sodišče prve stopnje posledično ni imelo podlage, da je odredilo vročitev sklepa na naslovu oškodovankinega začasnega prebivališča, ne pa stalnega prebivališča, ki je hkrati evidentirano tudi kot naslov za vročanje. Odredba za vročitev sklepa prek pooblaščenega vročevalca je bila potemtakem preuranjena, zlasti pa plačila stroškov, ki so nastali zaradi napake sodišča, ne oškodovanke, ni moč naložiti slednji kot krivdno povzročene stroške. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep pa razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).
začasna ureditev stikov - začasna odredba o stikih - obseg in način izvajanja stikov - stiki otroka s staršem - razširitev stikov - prevoz otroka na stike - zavrženje kazenske ovadbe
V eni uri ni možno izpeljati kvalitetnega stika, ki bi otroka vzpodbujal, da bi si nadaljnjih stikov z očetom tudi želel. V štirih do petih urah na teden in vsako drugo soboto na mesec pa bosta tako oče kot deklica imela dovolj časa, da se postopno prilagodita na drugačen način preživljanja skupnega časa po razpadu partnerske skupnosti med staršema.
Sodna praksa podpira enakomerno obremenitev staršev s prevozi otrok na stik oziroma iz stika.
ZKP člen 122, 122/1, 375, 375/2, 445č, 445č/2, 445č/4.
sodba o kaznovalnem nalogu - pravočasnost ugovora - vročitev sodbe - podpis na vročilnici
Medtem ko je vročilnica javna listina, pri kateri velja domneva resničnosti dejstev, ki jih sporoča oziroma potrjuje, pa ugotovitev o prezentnem neujemanju podpisov v spisu zadošča za dvom v resničnost podatka na listini oziroma v avtorstvo podpisa na vročilnici.1
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija
So pa neutemeljene pritožbene trditve, da je v primeru tožnika šlo za vodjo oddelka in s tem povezano njegovo nadaljnjo organizacijo dela, kar pomeni, da je že po funkciji zapovedana aktivnost, ki poseže v funkcijo tedenskega počitka. Dejstvo, da je tožnik moral po sestanku pri nadrejenemu sklicati svoje vojake v oddelku ter po predhodni lastni pripravi opraviti prenos nalog na pripadnike svojega oddelka, še ne pomeni, da je tožnik kot poveljnik oddelka imel dolžnost, ki bi ga zavezovala k določenim delovnim obveznostim ves čas misije. Vrhovno sodišče RS je že ugotovilo nesprejemljivost načelnega stališča, da je poveljnikom oddelka, voda ali čete že zaradi opravljanja teh dolžnosti onemogočen tedenski počitek.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00068295
ZDR-1 člen 142, 142/1, 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5. ZNDM-2 člen 2. ZNPPol člen 4. ZPP člen 8.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - policist - mejna kontrola - dokazno breme tožnika - enakovrednost dokaznih sredstev
Če tožnik meni, da mu toženka dolguje odškodnino za neizkoriščeni odmor, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo, in v potrditev teh dejstev ponuditi ustrezne dokaze, kar je sodišče prve stopnje dosledno upoštevalo. Vendar pa to ne pomeni, da mora dokazovati negativno dejstvo, tj. da ni imel odmora, temveč, da je delo opravljal v času odmora, kar je tudi trdil. Pravilno je sodišče prve stopnje tudi štelo, da se je procesno dokazno breme prevalilo na toženko, ki je z izvedenimi dokazi uspela izpodbiti trditve tožnika ter dokazati, da mu je pravico do odmora zagotovila.
Do kršitve pravice do odmora med delovnim časom ne pride že zgolj zato, ker mora biti delavec prisoten na samem delovnem mestu oziroma ker tožnik mejnega prehoda ni smel zapustiti. Ključno je, kakšna je narava in intenzivnost dela, ali ima delavec tekom delovnega časa, tudi če je na mejnem prehodu sam oziroma nima zamenjave, dejansko možnost koriščenja odmora.
Vsa dokazna sredstva so si med seboj prirejena in enakovredna, zato bi bilo v nasprotju z načelom proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP stališče, da bi se dejstvo, ali je bilo na mejnem prehodu A. ustrezno število ljudi za zagotovitev zamenjave, lahko dokazovalo le z listinskimi dokazi.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - namen izdaje začasne odredbe
Za začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve se zahteva subjektivna in konkretna nevarnost, upnik pa konkretnega ravnanja, usmerjenega k odsvajanju dolžnikovega premoženja in s tem k onemogočenju ali otežitvi izvršbe, ne zatrjuje.
Namen zavarovanja denarne terjatve z začasno odredbo je lažja oprava izvršbe, ne pa izpolnitev obveznosti iz konkretnega poslovnega razmerja med upnikom in dolžnikom, za kar se upnik zavzema.
postopek za sodno ureditev meje - navzkrižje interesov - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizija interesov med skrbnikom in varovancem - imenovanje novega skrbnika - naloge skrbnika - razmerja med solastniki - solastništvo nepremičnin
V zvezi z upravljanjem in razpolaganjem s solastno stvarjo lahko med solastniki pride do nesoglasij in sporov, zato ni mogoče izključiti, da ne bi moglo do takih nesoglasij ali različnih pogledov na zadevo priti tudi v postopku sodne ureditve meje. Zmoten je zato zaključek sodišča, da ker so predlagatelja in druga nasprotna udeleženka solastniki iste nepremičnine, med njimi ne more priti do kolizije interesov.
ZPP člen 7, 8, 18, 212, 274, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. URS člen 22, 25. ZDCOPMD člen 3. ZDSS-1 člen 38.
plačilo nadurnega dela - voznik tovornega vozila - razporeditev dokaznega bremena - materialno procesno vodstvo - skopa trditvena podlaga - dokaz z izvedencem - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Ker je tožnik uveljavljal plačilo nadur tudi za čas, ko bi moral imeti odmor, ki se ne šteje v delovni čas v smislu določb ZDCOPMD, poleg tega pa tudi za ostala opravila, ki se v smislu ZDCOPMD štejejo v delovni čas, po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje ni porabil toliko časa, kot je navedeno v potnih nalogih, njegov tožbeni zahtevek že iz navedenega razloga ne more biti v celoti utemeljen, ne glede na dokazno breme toženke.
Ker tožnik ni argumentirano nasprotoval ugotovitvam izvedenca, niti ni navedel, koliko časa naj bi za ta opravila porabil, je v tem kontekstu mogoče soglašati s stališčem sodišča prve stopnje, da je bila tožnikova trditvena podlaga o naravi dela, zelo splošna in skopa.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo določbe prvega odstavka 38. člena ZDSS-1, po kateri lahko sodišče odloči, da mora delodajalec kriti vse stroške za izvedbo dokazov, tudi če delavec v sporu ni v celoti uspel, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški. Prav za tak primer gre v predmetni zadevi, zaradi česar je sodišče prve stopnje toženki nepravilno priznalo stroške izvedenca.
Toženka s tem, ko je s svojim Pravilnikom, na katerega napotuje 130. člen podjetniške kolektivne pogodbe, določila, da v primeru primestnega in medkrajevnega prometa delavcem pripadajo stroški javnega prevoza v višini dnevne vozovnice, v primeru mestnega prometa pa mesečne vozovnice, delavcem ni priznala povračila višjih potnih stroškov, kot je predvideno z zakonom ali s kolektivno pogodbo dejavnosti.
Določbe toženkinega Pravilnika je treba upoštevati kot določbe o merilu za povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela, torej gre za tehnični predpis, kako se hipotetično izračunava povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, in ne za povračilo dejanskih stroškov z javnim prevozom, zato jih ni mogoče razumeti tako, da bi moral tožnik dejansko uporabljati javni prevoz in v zvezi s tem predložiti dokazila.
Toženka s tem, ko je s svojim Pravilnikom, na katerega napotuje 130. člen podjetniške kolektivne pogodbe, določila, da v primeru primestnega in medkrajevnega prometa delavcem pripadajo stroški javnega prevoza v višini dnevne vozovnice, v primeru mestnega prometa pa mesečne vozovnice, delavcem ni priznala povračila višjih potnih stroškov, kot je predvideno z zakonom ali s kolektivno pogodbo dejavnosti.
Določbe toženkinega Pravilnika je tako treba upoštevati kot določbe o merilu za povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela, torej gre za tehnični predpis, kako se hipotetično izračunava povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, in ne za povračilo dejanskih stroškov z javnim prevozom, zato jih ni mogoče razumeti tako, da bi moral tožnik dejansko uporabljati javni prevoz in v zvezi s tem predložiti dokazila.
ZDR-1 člen 11, 11/1, 39, 39/1, 40, 40/1. ZPOmK-1 člen 4, 4/3. URS člen 74, 154, 154/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. Uredba o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže (2020) člen 1, 2, 3, 5, 8, 17. OZ člen 62. ZS člen 3.
kršitev prepovedi konkurence - kršitev konkurenčne klavzule - poslovna skrivnost - konkurenčna dejavnost - zaposlitev pri drugem delodajalcu - ničnost konkurenčne klavzule - časovna veljavnost predpisa - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Čeprav je pogodba o zaposlitvi med A. d. o. o. in tožencem veljala že ob njenem podpisu, pa s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi toženec ni kršil konkurenčne prepovedi, saj v času zaposlitve pri tožnici še ni opravljal del voditelja pilotskega čolna za A. d. o. o.
Stališče sodišča prve stopnje, da je določba o konkurenčni klavzuli v pogodbi o zaposlitvi nična, je zgrešeno. ZPOmK-1 je v tretjem odstavku 4. člena določal, da ne posega v razmerja med delodajalci in delavci, zato veljavnosti konkurenčne klavzule v delovnem razmerju ni mogoče presojati z vidika njene skladnosti z navedenim zakonom. Pogodbo o zaposlitvi sta stranki sklenili v času, ko je tožnica izvajala pomorsko pilotažo kot tržno dejavnost, zato je tožnica v okviru pravice do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave RS lahko svoje legitimne poslovne interese v tržnih razmerah zavarovala z dogovorom o konkurenčni klavzuli, ki ga ureja ZDR-1, čeprav je ob sklenitvi pogodbe edina opravljala to dejavnost.
Dejansko stanje v zvezi z zatrjevano kršitvijo poslovne skrivnosti je ostalo nepopolno ugotovljeno, saj sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali gre za „know how“, ki ga toženec ne bi smel prenesti na novega delodajalca ter s tem povezanih navedb pravdnih strank, kot tudi, kako je to vplivalo na položaj tožnice na trgu pomorske pilotaže, zato je odločitev o tem, da ni podana kršitev poslovne skrivnosti, preuranjena.
ZPP člen 300, 300/1. ZDR-1 člen 130, 130/1, 130/2.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - združitev pravd v skupno obravnavanje - odstop od sodne prakse
Toženka ni prerekala ureditve povračila stroškov prevoza na delo in z dela, v skladu s katero so delavci upravičeni do povračila teh stroškov na podlagi Pravilnika toženke, na katerega napotuje podjetniška kolektivna pogodba, prav tako ni bilo sporno, da se je tožnik na delo vozil iz kraja oziroma na razdalji, ki sodi v primestni oziroma medkrajevni promet. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožniku pravilno priznalo povračilo stroškov prihoda na delo in z dela v višini seštevka dnevnih vozovnic, pri čemer toženka sami višini prisojenih dnevnih vozovnic ne ugovarja. Posledično je neutemeljen pritožbeni očitek o odstopu od sodne prakse, saj je sodišče prve stopnje za odločitev o povrnitvi stroškov v višini dnevnih vozovnic imelo pravno podlago v Pravilniku toženke.
Toženka tako s tem, ko je s Pravilnikom določila, da v primeru primestnega in medkrajevnega prometa delavcem pripadajo stroški javnega prevoza v višini dnevne vozovnice, v primeru mestnega prometa pa mesečne vozovnice, delavcem ni priznala povračila višjih potnih stroškov, kot je predvideno z zakonom ali s kolektivno pogodbo dejavnosti.
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161, 166. ZNP-1 člen 100.
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - ukrepi za varstvo koristi otroka - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - sprememba sporazuma o stikih - omejitev pravice do stikov - začasno omejevanje stikov - mnenje otroka - odtujevanje otroka - nujnost ukrepa
Upnica je vložila predlog za izdajo začasne odredbe še pred uvedbo postopka za varstvo koristi otrok (166. člen DZ). Pred uvedbo postopka se začasna odredba v družinskih zadevah izda le v primerih, ko je nujno, da se otrok takoj umakne iz situacije, v kateri je ogrožen. Za izdajo predlagane začasne odredbe bi zato morala upnica z verjetnostjo izkazati, da imata otroka, ker sta cel teden strnjeno preživljala pri očetu, take vedenjske, čustvene, učne ali druge težave, ki puščajo posledice na njunem telesnem ali duševnem zdravju in razvoju, da je treba takoj omejiti njune stike z očetom. To ji ni uspelo.
Z neprimernostjo odnosa dolžnika do nje upnica ne more utemeljiti izdaje začasne odredbe o omejitvi stikov dolžnika z otrokoma.
preložitev naroka - zakoniti zastopnik pravne osebe - spor majhne vrednosti - prošnja za preložitev obravnave
Zakoniti zastopnik za preložitev naroka ni zaprosil (115. členom ZPP), iz predložene dokumentacije pa ni razvidno, da se naroka 25.1. 2023 ne bi mogel udeležiti. Očitana absolutna bistvena kršitev ni podana.
zapuščina brez dediča - ugasnitev terjatve - obseg zapuščine
Tako kot pri prehodu dediščine na dediče, tudi zapuščina brez dediča preide v državno lastnino v trenutku zapustnikove smrti (9. člen ZD). Ne gre za originarno pridobitev lastninske pravice (neodvisno od pravnega prednika), ampak za derivativni način pridobitve lastninske pravice v skladu z 39. in 41. členom SPZ. Po določbi prvega odstavka 142.a člena ZD pa v tem primeru Republika Slovenija ne odgovarja za zapustnikove dolgove, saj so terjatve upnikov, ker le-ti pred izdajo sklepa po 219. členu ZD niso predlagali stečaja zapuščine brez dedičev, ugasnile.