Tožnica utemeljeno navaja, da za presojo izgube zavarovalnih pravic ni bistveno zgolj dejstvo, da se toženec ni zavedal obstoja okoliščin povzročitve prometne nesreče. Toženec bi moral dokazati, da se tega dejstva tudi ni mogel zavedati, da v zvezi z možnostjo zavedanja ni bil malomaren oziroma da ni moral in mogel vedeti, da je zapustil kraj nezgode. Tega pa ni uspel dokazati.
Toženec, ki je poklicni voznik, nesreče ni opazil, ker ni spremljal dogajanja v cestnem prometu, pa bi ga moral. V konkretnih okoliščinah bi mogel in moral zaznati ne le, da je povzročil nevarno situacijo, pač pa tudi nesrečo, zato bi se moral na primernem mestu ustaviti ter posredovati osebne podatke in podatke o zavarovanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067403
OZ člen 190. SPZ člen 119, 119/2. ZPP člen 339, 339/2-8.
neupravičena pridobitev - plačilo vzdrževalnih del - rezervni sklad - izpolnitev pogodbene obveznosti - dejansko opravljeno delo - zavrnitev dokaznih predlogov - vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev pravice do izjave v postopku
Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da je vnaprejšnja dokazna ocena sicer lahko sprejemljiva, kadar sodišče izčrpno in prepričljivo argumentira, zakaj predlagani dokaz ne bi vplival na odločitev; izhajati mora iz predpostavke, da bi predlagani dokazi uspeli (torej potrdili tezo predlagatelja), ne glede na to pa bi sodišče glede na ostala ugotovljena dejstva in prepričljivost ostalih dokazov odločilo enako.
sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - neplačilo sodne takse za pritožbo - vsebinsko prazna pritožba
Pritožba z ničemer ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil nalog za plačilo sodne takse za pritožbo z dne 2. 12. 2022 dne 15. 12. 2022 vročen pooblaščencu tožnika (istemu, ki vlaga predmetno pritožbo). Pritožbene navedbe, da naj bi se tožnik »dejansko seznanil« s plačilnim nalogom šele 25. 1. 2023, so vsebinsko prazne, saj sploh ni jasno, kaj naj bi to pomenilo in kaj se je s plačilnim nalogom dogajalo od njegove vročitve tožnikovemu pooblaščencu odvetniku pa do (domnevne) »dejanske seznanitve« tožnika.
prepoved vznemirjanja lastninske pravice - negatorna tožba (opustitvena tožba) - vzpostavitev prejšnjega stanja - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - izpodbijanje dokazne ocene sodišča - dokazni standard - dokazni standard verjetnosti - dokazni standard prepričanja
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je prvo sodišče ugotavljalo relevantna dejstva s stopnjo verjetnosti, ne pa s stopnjo prepričanja. Prvo sodišče je v zadostni meri pojasnilo, zakaj je štelo izpovedbe B. B. ml. in toženčevih sinov za prepričljivejše od izpovedbe A. A.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00070396
Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 1. ZOZP člen 15.
škodni dogodek - padec drevesa - poškodba pri podiranju dreves - obvezno zavarovanje motornih vozil - traktor - obvezno zavarovanje traktorja - škoda zaradi uporabe traktorja - škoda kot posledica uporabe traktorja - uporaba vozila - pojem uporabe vozila - razlaga pojma - premik vozila - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - delovna funkcija motornega vozila - nejasni razlogi sodbe - dokazna ocena - dokaz s sodnim izvedencem
Obseg pojma uporaba vozila ni omejen na prometno situacijo in je neodvisen od značilnosti zemljišča, na katerem se motorno vozilo uporablja. Pri vozilih, ki se uporabljajo kot prometna sredstva in delovni stroji, je treba ugotoviti, ali se je takšno vozilo ob nesreči uporabljalo zlasti kot prevozno sredstvo. Če je odgovor na to vprašanje pozitiven, uporaba lahko sodi pod pojem uporaba vozila. Če se je uporabljalo kot delovni stroj, pa uporaba ne more soditi pod navedeni pojem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069284
OZ člen 507, 511. ZPP člen 8, 97, 97/3, 279c, 279c/5, 280, 280/2, 324, 328, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15.
identiteta strank - enotna matična številka občana (EMŠO) - očitna pisna pomota sodišča - popravni sklep - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - ustreznost pooblastila za zastopanje - dvom v pristnost pisnega pooblastila - vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - pravočasnost vabila na narok - čas za pripravo na glavno obravnavo - sodna poravnava - pravna narava sodne poravnave - pogodbena predkupna pravica - trajanje predkupne pravice - ničnost pogodbenega določila, ki nasprotuje kogentnemu predpisu - zahtevek na izstavitev listine - neizvedba predlaganih dokazov - nerelevantne pritožbene navedbe - nedovoljena pritožbena novota
Ker v obravnavani sodni poravnavi stranki nista določili časa trajanja predkupne pravice, je njeno trajanje kljub temu omejeno, in sicer na 5 let od sklenitve sodne poravnave (511. člen OZ). Ne glede na voljo, ki sta jo stranki imeli ob sklepanju sodne poravnave, vsebina le-te ne more iti preko kogentnih določb materialnega prava.
ZD člen 4a. ZZZDR člen 12. ZPP člen 8, 213, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
dedna pravica zunajzakonskega partnerja - obstoj izvenzakonske skupnosti kot predhodno vprašanje - elementi zunajzakonske skupnosti - skupno bivanje - alkoholna opitost - neizvedba predlaganega dokaza - dokazna ocena izpovedbe prič - pomanjkljiva dokazna ocena
Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, je pomembno, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, torej, da jih ni prezrlo.
Metodološki napotek iz 8. člena ZPP določa, da je potrebno vse nasprotujoče si indice in dokaze soočiti, pretehtati in obrazložiti, katerim je sodišče pripisalo večjo težo in zakaj. Šele na podlagi takšne analitično-sintetične dokazne ocene je torej (lahko) zadoščeno zahtevi po objektivni preverljivosti sodne odločbe.
Sodišče prve stopnje je pogostost epizod opijanja zapustnika baziralo zgolj na izpovedbi ene priče, ki je obenem (po številčnosti epizod) ustrezala izpovedbi tožnice. Nasprotno pa se ni (zadostno) opredelilo do izpovedb preostalih 11 prič, ki so vse izpovedale, da so zapustnika večkrat srečevale opitega ter mu tudi same pomagale do stanovanja. Že samo število prič, ki so izpovedale o lastni izkušnji pomoči zapustniku v stanju opitosti, kaže na to, da je bil zapustnik v takšnem stanju pogosteje kot zgolj štirikrat v zadnjem letu. V luči ugotavljanja enega izmed odločilnih dejstev obstoja zunajzakonske skupnosti – skupnega bivanja, so takšne (predvsem številne) izpovedbe prič lahko pravno relevantne in jih je potrebno skrbneje oceniti.
mejni spor - sporni mejni svet - priposestvovanje nepremičnine - posest nepremičnine - izvrševanje posesti - raziskovalna dolžnost - dobrovernost - prodaja nepremičnine - pridobitev lastninske pravice z vpisom v zemljiško knjigo - originarna pridobitev lastninske pravice - nedopustne pritožbene novote
Ni bistveno, ali je C. B. vedel, da vzhodno mejno linijo njegove parcele predstavlja jarek. Pomembno je, kakšne informacije je ponudil kupcema, kakšno je bilo stanje v naravi in če sta toženca z ustrezno skrbnostjo opravila svojo raziskovalno dolžnost.
predlog za zavarovanje dokazov - načelo kontradiktornosti - trditveno in dokazno breme predlagatelja - konkretna nevarnost - nezadostna trditvena podlaga - nedopustne pritožbene novote - splošno znana dejstva
Pritožnik ni uspel podati ustreznih razlogov oziroma konkretno pojasniti utemeljene bojazni (nevarnosti), da predlaganega dokaza kasneje ne bi bilo mogoče izvesti. Trditveno in dokazno breme za utemeljitev predloga je bilo v celoti na predlagatelju.
Stranka mora navesti vsa dejstva, na katera opira svoj zahtevek, vključno s tistimi, ki so splošno znana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070260
KZ-1 člen 194, 194/1.
kaznivo dejanje neplačevanja preživnine - odmera kazenske sankcije - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - stroški prevoda
Ker je izvršitveno ravnanje izpolnjeno tudi, "če zavezanec ne izpolnjuje preživninske obveznosti na način, določen s pravnomočno in zavezujočo sodbo sodišča, ampak na drug način", v obravnavanem primeru torej kasneje, se tako kot pravilen izkaže zaključek sodišča prve stopnje, da obdolženec v inkriminiranem obdobju preživnine za hčerki ni plačeval, čemur s tem, ko je navedel, da je preživnino zanju začel plačevati 28. 12. 2018, niti ni oporekal. Vsak starš se mora za svoje otroke truditi in jih preživljati sproti (torej v času nastanka vsakodnevnih osnovnih potreb in ne za nazaj), tega pa obdolženec ni storil, zato ga niti njegov izgovor, da iz sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 256/2009 ni razvidno, do kdaj je preživnino dolžan plačevati in da vse do danes ni dobil nobenega dokumenta, da hčerki študirata oziroma obiskujeta srednjo šolo, nikakor ne odvezuje plačila preživnine.
nasilje v družini - podaljšanje ukrepa - pogoji za podaljšanje - začasna ureditev razmerja - stopnja ugotavljanja dejstev - stopnja prepričljivosti - nasilna ravnanja - izkazovanje ogroženosti - razpis naroka - pravica do izjave
Tretji odstavek 19. člena ZPND določa, da lahko žrtev poda predlog za podaljšanje trajanja izrečenega ukrepa pred iztekom roka, za katerega je bil ukrep izrečen, sodišče pa lahko trajanje ukrepa podaljša večkrat, vendar vsakokrat za največ 12 mesecev, če zakon ne določa drugače.
Izrek ukrepov predstavlja začasno ureditev razmerij v družini z namenom odvrnitve nadaljnje škode izvršenega ali grozečega nasilja. Zaradi takšne narave postopka, ki jo terja potrebnost varovane dobrine (dostojanstvo človeka, nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti), je tudi stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja, kot v postopkih, kjer se trajno odloča o pravnem razmerju.
Za izrek podaljšanja ukrepov ni odločilno, ali je bilo storjeno novo nasilno ravnanje, temveč je sodišče prve stopnje pravilno ocenjevalo verjetnost ponavljanja nasilnih ravnanj, kot tudi vrednotenje vpliva že izvršenih nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca nad predlagateljico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00069281
DZ člen 190, 190/1, 190/2. ZPP člen 347, 347/2. ZNP-1 člen 42.
preživnina za mladoletnega otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - ocena potreb - uspešen telesni in duševni razvoj - prednost obveznosti preživljanja pred drugimi obveznostmi - pavšalno prerekanje - razporeditev preživninskega bremena - pritožbena obravnava - dopolnitev dokaznega postopka - izpolnjevanje pogojev za odločanje po sodniku posamezniku
Predmet tega postopka je ocena materialnih in pridobitnih zmožnosti preživninskih zavezancev, ki naj sodišču, upoštevajoč oceno preživninskih potreb otrok, omogoči končno določitev preživnine. Matematični pristop ugotavljanja teh potreb in zmožnosti ni neprimeren.
Preživljanje mladoletnih ptrok ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi in tudi pred lastnim preživljanjem staršev. Treba je ugotoviti, katere in kolikšne so potrebe otrok in šele, če starši ne zmorejo pokriti vseh, omejiti tiste, manj osnovne.
odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe - izpolnitev zahtevka - kriterij potrebnosti stroškov - pravica do izbire odvetnika
Sodišče je o stroških postopka odločilo skladno z določbo 158. člena ZPP ter upoštevalo, da je tožnik tožbo umaknil takoj, ko sta toženca izpolnila zahtevek, kar ni sporno.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Toženka v sporu majhne vrednosti s sklicevanjem na pravila davčnega prava (na materialno pravo) in na »nemogoče dokazno breme« (gre ne samo za preveč pavšalen očitek, ampak za očitek, ki bi lahko meril le na neupoštevno relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka) ne more uspešno izpodbiti ugotovljenega dejanskega stanja.
CESTE IN CESTNI PROMET - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00067449
ZVEtL-1 člen 42, 43. Odlok o kategorizaciji občinskih cest (2005) člen 1.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - grajeno javno dobro - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - uporaba arhivskega gradiva - ugovor javnega dobra - dejanska raba zemljišč - dovozna pot - kategorizirana javna cesta - lastninjenje
Že Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 44/2020 pojasnilo, da se je pri stavbah, ki so bile zgrajene na družbenih zemljiščih, njihova namembnost za redno rabo, ki se je sicer lahko določila že pred izgradnjo stavb, naknadno lahko tudi spreminjala vse do olastninjenja družbenega zemljišča, s tem, da je pri pravici do uporabe ena izmed okoliščin tudi njeno dejansko izvajanje. In ravno za tak primer gre (lahko) v obravnavani zadevi, ko se je očitno po izgradnji stavb spremenila/določila namembnost dostopa za rabo, saj se je na sporni nepremičnini dejansko izvajala raba dovoza le v korist posamezne stavbe. Ob dejstvu, da pritožnica, na kateri je dokazno breme, ni ponudila dokazov, da se je navedena nepremičnina olastninila po tranzicijski zakonodaji kot grajeno javno dobro, ob zanesljivi razlagi dosegljive, sicer pomanjkljive dokumentacije (grafičnih prikazov), predvsem ob upoštevanju urbanističnih standardov in preteklih prostorskih aktov, ter po ugotovitvah o dejanski rabi površin od časa izgradnje do danes, je pravilna ugotovitev, da sporna nepremičnina predstavlja pripadajoče zemljišče k obravnavanim trem stavbam in ne javne površine.
Neuspešno je pritožbeno sklicevanje na kategorizacijo sporne dovozne ceste do predmetnih stavb kot javne ceste z občinskim odlokom iz leta 2005. Ugovor javnega dobra bi bil lahko utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003. Morebitna razglasitev javnega dobra po 1. januarju 2003 ne pomeni, da zemljišče v relevantnem času (ko je učinkovalo obrnjeno načelo superficies solo cedit) dejansko ni bilo pripadajoče zemljišče k stavbam. Sporna zemljišča torej že ob/po gradnji in dejanski ureditvi niso bila nikoli namenjena splošni rabi, temveč zagotovitvi funkcionalnih površin načrtovanega kareja, namenskost zemljišč pa se od izgradnje dalje ni spremenila.
ZDCOPMD člen 3, 3/1, 3/1-1, 4, 4/1. ZPP člen 214, 214/5, 337, 337/1. ZEPDSV člen 19, 19/2.
plačilo nadurnega dela - poklicni voznik tovornjaka - dokazovanje z izvedencem - splošno znano dejstvo - nedopustne pritožbene novote
To, ali vozniki tovornjakov na splošno opravljajo delo preko polnega delovnega časa, za odločitev o utemeljenosti tožnikovega zahtevka ni bistveno, niti to ni splošno znano dejstvo (samo opravljanje nadurnega dela in obseg le-tega sploh ne more biti splošno znano dejstvo, da ne bi bilo predmet dokazovanja).
Sodišče prve stopnje je v okviru trditev tožnika, potrjenih z njegovo izpovedjo, da je na potnih nalogih natančno naveden obseg dela, pravilno njegove navedbe o (nad)urah presojalo glede na predložene listine (potne naloge). Na ta način je ugotovilo, da število ur ne presega tistega, za katerega je toženka že obračunala plačo, ter tako utemeljeno presodilo, da mu je vse opravljeno delo plačala (in da tožnik dela preko polnega delovnega časa v zatrjevanem obsegu ni opravil).
ZP-1 člen 113c, 113c/3, 136, 136/1, 136/1-1, 199, 199/1. ZVoz-1 člen 56, 56/1, 56/1-4, 56/10.
splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - vožnja vozila v cestnem prometu v času trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - učinek, trajanje in vštevanje začasnega odvzema - zakonski znaki prekrška - vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja - vožnja motornega vozila
V situaciji, ko je bilo vozniško dovoljenje obdolžencu začasno odvzeto s sklepom z dne 29. 3. 2022, nato je bila izdana sodba in mu je bilo pravnomočno izrečenih 18 kazenskih točk, zaradi česar je sodišče izdalo sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, nato pa je v sklepu, izdanem 21. 3. 2023, hkrati z odločitvijo o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odločilo o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja storilcu, tako ni dvoma, da je obdolženec kot voznik imel 24. 3. 2023 že upravičenje do vožnje motornega vozila.
ugovor zoper plačilni nalog - plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Ob jasni določbi glede trenutka nastanka taksne obveznosti ni podlage za zaključek pritožbe, da bi moralo sodišče z izdajo plačilnega naloga za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji počakati do pravnomočnosti sodbe in sklepa.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - zadostna trditvena podlaga
Zmoten je pritožbeni očitek, da bi sodišče moralo tožbeni zahtevek zaradi nesklepčnosti zavrniti. Tožnik ni zgolj pavšalno trdil, da ni bil noben dan prost oziroma da je imel vsak dan zadolžitve, kot to nepravilno navaja pritožba. Po oceni pritožbenega sodišča je zadostil trditvenemu bremenu, in sicer tudi skladno z zahtevami, ki jih je v tovrstnih sporih izoblikovala sodna praksa