zavrženje predloga - razveljavitev zakonske zveze - predlog - dopolnitev predloga - bistvene sestavine predloga - stalno in začasno prebivališče stranke - postavitev začasnega zastopnika
Ker predlagateljica v predlogu za razvezo zakonske zveze ni navedla prebivališča (naslova) nasprotnega udeleženca, jo je sodišče s sklepom z dne 4. 1. 2023 pozvalo, da v postavljenem roku predlog dopolni ter jo podučilo, da lahko v primeru, da ne more ugotoviti naslova prebivališča nasprotnega udeleženca predlaga (82. člen ZPP), da se nasprotnemu udeležencu postavi začasnega zastopnika.
solastniški deleži na zapuščinskem premoženju - nedoločeni deleži - prikrajšanje in obogatitev - neupravičena obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine - varstvo solastnine v razmerju med solastniki - možnost uporabe solastne nepremičnine - uporabnina za nepremičnino - solastninska pravica dedičev - aktivna legitimacija dedičev za plačilo uporabnine na stvari v solasti zapustnika
Toženka ni branila souporabe hiše in ni ravnala nepošteno. Zmotno meni pritožba, da bi sodišče moralo postopek prekiniti do pravnomočnosti zapuščinskega postopka po materi, ker niso znani še solastninski deleži. Če manjka element prikrajšanosti tožeče stranke, ne more uspeti z zahtevkom na obogatitev tožene stranke. Zato v takšnem položaju ni pomembno, kolikšen je solastniški delež na sporni hiši.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - dokazni standard v postopku izdaje začasne odredbe - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - domneva o obstoju nevarnosti za uveljavitev terjatve - izostanek hujših neugodnih posledic za dolžnika
V postopku za izdajo začasne odredbe velja znižanje dokaznega standarda, ki izhaja iz določb o verjetno izkazanih pogojih za njeno izdajo (272. člen ZIZ). Znižani dokazni standard verjetnosti se navezuje na sumarnost postopka za izdajo začasne odredbe, v katerem metodološki napotek iz 8. člena ZPP ne velja v polnem obsegu. To pomeni, da sodišče odločitev sprejme po krajšem dokaznem postopku in ob prilagojeni oziroma (v primerjavi z odločanjem o glavni stvari) „nepopolni dokazni oceni“, v kateri mora svoje spoznanje logično utemeljiti. Zaradi takšne narave začasnih odredb so pri odločanju o njih torej dopustna odstopanja od siceršnjih zahtev, ki izhajajo iz 22. člena Ustave oziroma upoštevanja načela enakega varstva pravic.
ZP-1 člen 52, 52/2, 105, 105/4, 113a, 113a/1, 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 107.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep - utemeljeni sum
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da utemeljen sum izhaja iz vsebine obdolžilnega predloga ter zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti (iz katerega izhaja, da je imel obdolženec ob upoštevanju tolerance v organizmu najmanj 0,53 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka), ki ga je obdolženec brez pripomb podpisal, saj je glede na predložene dokaze verjetnost, da je obdolženec ta prekršek dejansko storil, večja od verjetnosti, da ga ni storil.
ZFPPIPP člen 292, 292/2. ZGD člen 515, 515/1. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
stečajni postopek nad pravno osebo - zakoniti zastopnik družbe - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika
Pritožba pravilno izpostavlja, da bi storilec pri opravljanju nalog direktorja družbe moral ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Vsled temu je povsem pravilno tudi pritožbeno stališče, da mora vsak poslovodja zagotoviti zakonito, pravilno in ažurno poslovanje družbe, kar vključuje tudi dolžnost iz drugega odstavka 292. člena ZFPPIPP ter da bi tudi, v kolikor bi se dokumentacija nahajala pri tretjih osebah moral poskrbeti, da bi se le ta pravočasno dostavila stečajnemu upravitelju.
ZDOdv člen 27, 27/1, 27/2, 27/3, 27/4. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/2, 65/3.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - procesna predpostavka za vložitev tožbe - predhodni postopek kot procesna predpostavka - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - predhodni postopek pred državnim odvetništvom - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - izjema od pravila - ugovor tretjega
Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi II Ips 52/2022 pojasnilo, da je upoštevaje ureditev ZIZ v zvezi s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, podana izjema od obveznega predhodnega postopka. Po drugem odstavku 65. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 64. člena ZIZ sodišče zavrne ugovor, s katerim tretji v izvršilnem postopku z verjetnostjo izkaže obstoj pravice na predmetu izvršbe, ki preprečuje izvršbo (ugovor tretjega), če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje. Po tretjem odstavku 65. člena ZIZ lahko nato tretji v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna (izločitveno pravdo). Pravnomočni sklep izvršilnega sodišča o zavrnitvi ugovora tretjega je torej procesna predpostavka za vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost odločbe o prekršku - dejansko stanje
Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku, s katerimi so storilcu izrečene KT v cestnem prometu in se zaradi učinka pravnomočnosti v okviru predmetnega postopka ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnih nalogov, odločb in sodb o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke.
SPZ člen 99, 212. ZPP člen 125, 125/3, 286b, 286b/1.
služnost hoje in vožnje - poseg v služnost - konfesorna tožba - protipravno vznemirjanje služnosti - varstvo služnostne pravice - stvarna služnost - izvrševanje služnosti - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - dovoljena pritožbena novota
O neutemeljenem motenju izvrševanja služnosti lahko govorimo le v primeru, če gre za tak poseg, ki preprečuje oz. pomembneje otežuje izvrševanje vsebine služnostne pravice. Zato za neutemeljeno motenje izvrševanja služnosti ne šteje ravnanje, ki sicer posega v izvrševanje služnosti, vendar vanj bistveno ne posega.
Ravnanje toženca (opozorilo toženca najemniku tožnika, da je širina služnosti po celotni trasi 2 m in da izven trase ne sme voziti) tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne predstavlja ravnanja, ki bi ga bilo mogoče šteti za protipravno vznemirjanje oz. neupravičen poseg v izvrševanje služnosti. Zgolj opisano opozorilo v ničemer ne vpliva na izvrševanje služnosti - seveda v dogovorjenem obsegu, v širšem obsegu pa seveda služnost sploh ne obstoji, kar pomeni, da prepoved vožnje preko širine 2 m sploh ne posega v služnost, saj je tam tožnik nima.
Ker tožnik niti v pritožbi ni opozoril na nepravilnosti v zapisniku, pritožbeno sodišče zaključuje, da kršitev določbe tretjega odstavka 125. člena ZPP ne predstavlja relativne bistvene kršitve – ker tožnik ne pove, v čem bi bile nepravilnosti zapisnika, ni mogoče zaključiti, da je omenjena kršitev vplivala na pravilnost sodbe.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - kazenske točke v cestnem prometu - potek preizkusnega obdobja - dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je storilec manj kot v letu dni od poteka preizkusne dobe do pravnomočnosti dokončne odločitve sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga sodišče izda po poteku enega leta od poteka preizkusne dobe (prvi odstavek 202.e člena ZP-1), dosegel število kazenskih točk, zaradi katerih se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
delitev solastnine - smrt stranke pred vložitvijo predloga - poprava - dediči - procesna legitimacija - stvarna legitimacija
Ali gre pri sedanjih nasprotnih udeležencih res za osebe, ki so dediči po pokojni A. A., bo stvar morebitne nadaljnje obravnave, ki je povezana z njihovo stvarno legitimacijo. Obstoj stvarne legitimacije pa ni procesna predpostavka za dopustnost predloga, temveč materialno pravni pogoj za utemeljenost predloga.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 48/1.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - pisno dopolnilno mnenje - nagrada za študij spisa - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Sodišče prve stopnje je pri odmeri nagrade in stroškov ustrezno upoštevalo tarifo iz Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Pravilno je ovrednotilo tudi priglašeno nagrado za študij spisa. Jasno je, da izvedenca brez študija dodatnih listin v spisu, s katerimi prej še nista razpolagala, pač nista mogla izdelati dopolnilnega mnenja. Tožnik se zato neupravičeno upira plačilu za to postavko, medtem ko odmeri preostale izvedenine niti obrazloženo ne oporeka.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00069085
ZPP člen 102, 254, 254/3. ZDR-1 člen 45, 179. ZVZD-1 člen 7. OZ člen 131, 135.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - padec z lestve - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je toženka delo organizirala skladno z določbama 45. člena ZDR-1 in 7. člena ZVZD-1, da se je tožnica sicer poškodovala pri delu, ki ga je opravljala za toženko, vendar pa za nastalo ji škodo toženka ni ne objektivno in tudi ne subjektivno odgovorna, zato je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
neplačilo sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženka ni plačala sodne takse, je utemeljeno izdalo izpodbijani sklep, v katerem je štelo njeno pritožbo zoper sklep za umaknjeno (105.a člen ZPP).
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog
Ukinitev delovnega mesta in prenos nalog ukinjenega delovnega mesta na ostale zaposlene pomeni organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, torej zakoniti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženka dokazala obstoj resnega in utemeljenega odpovednega razloga, je tožničin tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Sodišče prve stopnje je namreč utemeljeno izpostavilo, da je obtoženec specialni povratnik in da ga, glede na kriminalni recidiv, ki se je zgodil le kratek čas po prestani zadnji izrečeni mu zaporni kazni, doslej izrečene mu zaporne kazni in druge sankcije, očitno niso odvrnile od nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj. Gotovo pa je, da takšnega učinka tudi ni moč pripisovati dosedanjemu bivanju obtoženca v priporu, ko tudi v tem pogledu ostaja pritožba na povsem načelni ravni.
zapuščinska obravnava - krajevna pristojnost sodišča - prebivališče zapustnika - stalno prebivališče - začasno prebivališče
Za določitev krajevne pristojnosti je v 177. členu ZD določenih več kriterijev, ki se uporabljajo sukcesivno, torej se uporabi naslednji kriterij, če ni uporaben predhodni. Kot izhaja iz prvega odstavka omenjenega člena, je za zapuščinsko obravnavo primarno pristojno tisto okrajno sodišče, kjer je imel zapustnik svoje stalno prebivališče. Če zapustnik ni imel stalnega prebivališča, je pristojno tisto okrajno sodišče, kjer je imel začasno prebivališče.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - odmera sodne takse za pritožbo - kumulacija zahtevkov - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov
Tožnica v obeh primerih zahteva 100.000,00 EUR kot povračilo vlaganj v nepremičnini, pri čemer se pri primarnem zahtevku sklicuje na pravila o povračilu stroškov stečajnega postopka, pri podrejenem pa na pravila obligacijskega prava. V takem primeru pa mora sodišče zahtevek obravnavati kot en zahtevek in v tem okviru preizkusiti vse možne pravne podlage glede na uveljavljane dejanske okoliščine. Zato gre v konkretni zadevi za en sam (denarni) zahtevek (za navidezno eventualno kumulacijo). Zato je napačno postopanje sodišča prve stopnje, ki je sodno takso za pritožbeni postopek odmerilo za vsak zahtevek posebej.
ZDR-1 člen 200, 200/3. ZDR-1 člen 9, 13, 131, 131/4, 161, 161/1. ZPP člen 2, 2/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
obstoj delovnega razmerja - pravočasnost vložitve tožbe - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - vrnitev delavca na delo - prekoračitev tožbenega zahtevka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Ker je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila tretja toženka tožnikov dejanski delodajalec, je utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za poziv tožnika na delo k tretji toženki in zavzelo pravilno stališče, da je upravičen do priznanja pravic iz delovnega razmerja pri tretji toženki za obdobje od prenehanja pogodbe o zaposlitvi s prvo toženko do zaposlitve pri tretji toženki.
Tožnikov položaj mora biti zaradi zlorabe saniran tako, kot da do zlorabe ne bi prišlo (da bodo torej njegovi prejemki iz delovnega razmerja takšni, kot bi bili, če bi jih prejemal od tretje toženke), in ne način, za katerega se zavzema - da bi za celotno obdobje prejel še vsa plačila, ki bi jih prejel pri tretji toženki, brez zmanjšanj za že prejeta plačila s strani prve toženke, saj bi bil v tem primeru neupravičeno obogaten.
V obravnavanem primeru gre za atrakcijo krajevne pristojnosti, kar pomeni, da je sodišče, ki je pristojno za odločanje o tožbi, krajevno pristojno tudi za odločanje o nasprotni tožbi.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpolnjen vsaj pogoj pobotljivosti medsebojnih terjatev iz 2. točke prvega odstavka 183. člena ZPP, za odločanje o terjatvah iz tožbe in nasprotne tožbe pa je stvarno pristojno okrožno sodišče in predpisana ista vrsta postopka, torej jo je mogoče obravnavati kot nasprotno tožbo.
zdravljenje v nadzorovani obravnavi - sprejem v nadzorovano obravnavo na podlagi sklepa sodišča - pogoji za nadzorovano obravnavo - podaljšanje zdravljenja v nadzorovani obravnavi - trajanje ukrepa - sorazmernost ukrepa
Torej je že iz same jezikovne razlage navedene določbe mogoče sklepati, da je dopustnih več podaljšanj nadzorovane obravnave, vsakič za obdobje šestih mesecev, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 80. člena ZDZdr. Takšno je tudi stališče sodne prakse, iz zakonodajnega gradiva pa ni mogoče razbrati drugačnega namena zakonodajalca.