Tožeča stranka je res predložila zgolj fotokopijo menične izjave in pooblastila za izpolnitev menice ter pooblastila za vnovčenje, vendar ZPP ne postavlja zahteve, da bi morale biti listine priložene v originalu.
V skladu z načelom menične strogosti je potrebno v sodnem postopku v izvirniku predložiti le menico, ne velja pa to obvezno tudi za menično izjavo oziroma pooblastilo za izpolnitev menice.
Če sodišče ugotovi, da obstaja terjatev tožeče stranke v zatrjevani višini, da pa ne obstaja pobotna terjatev tožene stranke, mora tožbenemu zahtevku ugoditi za vtoževani znesek ter ugotoviti, da ne obstaja pobotna terjatev za celoten znesek.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0074499
ZIZ člen 83, 257, 258, 258/1, 258/1-1, 258/1-1(2), 260, 260/2. ZPP člen 145, 324, 324/2.
predhodna odredba - zakonitost odločbe - pogoji za rubež premičnin - sprememba stalnega prebivališča - kraj rubeža - domneva nevarnosti - sklep o izvršbi, izdan na podlagi menice - menica brez protesta
Dolžnik lahko v primeru domnevane nevarnosti izpodbija le obstoj pogojev, na katerih temelji domneva (npr. da menica ne obstaja oziroma da ne izpolnjuje pogojev za menico), domneva pa sama ni izpodbojna. Pritožbene trditve v smeri, da nevarnost, da bo uveljavitev tožnikove terjatve zoper toženca onemogočena ali precej otežena, ne obstoji, so zato nerelevantne.
Zakonitosti odločbe domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva, v postopku zavarovanja ni mogoče preizkušati in so zato tovrstni pritožbeni ugovori neupoštevni.
Sodišče je spremembo stalnega prebivališča dolžno upoštevati pri označbi drugotožene stranke, ne pa tudi pri naslovu, na katerem je odrejen rubež njenih premičnin.
Položaj, ko je na menici ista oseba označena kot trasat in trasant, se razlikuje od položaja, ko trasat sploh ni naveden (za ta primer je ustaljena sodna praksa, da je takšna menica nična). Položaj, ko je ista oseba označena kot trasat in trasant pa ustreza pojmu lastne trasirane menice ter je veljavna.
Če listina izpolnjuje vse pogoje, da je menica, je izpolnjena formalna predpostavka izvršbe, ki (ob obstoju tudi drugih predpostavk) omogoča izdajo sklepa o izvršbi.
Ugotovitev, da upnik v predlogu ne zatrjuje, da bi menico predložil v plačilo dolžniku oziroma da to iz menice ne izhaja, ne pomeni pomanjkanja začetne materialne predpostavke, zaradi katere bi bila podana ovira za dovolitev izvršbe.
Če bi sodišče štelo, da formalna predpostavka ni izpolnjena, bi moralo s predlogom ravnati kot z nepopolno vlogo, in če se pomanjkljivosti ne da odpraviti, predlog zavreči.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0061062
ZIZ člen 23, 23/2, 41, 41a, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1, 258/1-1(2). ZM člen 1.
menica - protestirana menica - predhodna odredba - domneva nevarnosti - presoja menice - sklep o izvršbi na podlagi priložene menice
Sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi priložene menice v skladu z 41.a členom ZIZ, ko je izvršilno sodišče že ob preizkusu predloga za izvršbo opravilo materialnopravno presojo, ali je listina, na kateri predlog temelji, menica.
Domnevano nevarnost bi lahko dolžnik izpodbijal le, če bi uveljavljal, da ni bil izdan sklep o izvršbi na podlagi priložene menice, ali da proti njemu ni bil pravočasno vložen ugovor.
Tudi menica, ki ni protestirana, ima lahko lastnost verodostojne listine, in sicer v vseh primerih, v katerih protest ni pogoj za nastanek uveljavljane menične terjatve.
Podpis trasata se po zakonu in pravni teoriji lahko nahaja kjerkoli na meničnem blanketu oz. licu menice (ni torej nujno, da se trasat podpiše v „svoji“ rubriki). „Kjerkoli“ pa pomeni, da se njegov podpis lahko nahaja tudi na mestu izdajatelja menice. Z vidika meničnopravne obličnosti akcepta se torej zahteva le, da se na licu menice nahaja podpis osebe, ki je navedena kot trasat.
Dopolnjevanje navedb šele v pritožbi je prepozno. Stvari brez ustreznih navedb niso očitne že na prvi pogled, posledice te opustitve, ko je upnik ustrezne povezave med C. d.o.o. in šestim dolžnikom navedel šele v pritožbi, pa bo moral upnik nositi sam.
Za nedobrovernost ni pomembno, ali so bile delnice plačane, temveč je pomembno zgolj to, da sta se zavedala, da so bile delnice z upnika na drugega dolžnika prenesene na podlagi ničnega posla, česar pa nista niti zanikala niti ni jasno, zakaj naj tega ne bi vedela.
postopek zavarovanja s predhodno odredbo - menica - bianco menica - pooblastilo za izpolnitev - domneva nevarnosti - učinki pravnomočnosti
V okviru materialnopravne presoje, ali listina izpolnjuje pogoje za menico, je treba v primeru bianko menic vendarle izključiti morebitno zlorabo danega pooblastila.
Če pooblastilo za izpolnitev menice ni oblično, se pač preizkuša samo menica. Če pa je pooblastilo za izpolnitev oblično, je treba že v postopku zavarovanja preveriti, ali je menica izpolnjena v skladu s pooblastilom. Preizkus se omeji izključno na medsebojno skladnost zapisanega (v menici in pooblastilu).
Toženec je izdal bianco menico za zavarovanje svojih poroštvenih obveznosti iz vseh kreditnih, garancijskih in drugih pogodb, sklenjenih med tožnico in družbo I. d.o.o. V menični izjavi je pooblastil tožnico za izpolnitev menice. Z izpolnitvijo menice je toženec postal menični dolžnik, ne pa avalist.
ZIZ člen 34, 239, 258, 258/1, 258/1-1, 260. ZM člen 1, 2, 3, 3/2.
predhodna odredba – sklep o izvršbi na podlagi menice – trasirana lastna menica – bianco menica – omejitev zavarovanja – domneva nevarnosti
Glede na vsebino pooblastila je imela tožeča stranka možnost izpolniti bianco menico na katerikoli način, ki bo menično pravno zavezoval samo toženo stranko in da ni mogoče razlagati menične izjave na način, ki bi tožečo stranko omejeval pri izpolnjevanju menice tako, da bi toženo stranko zavezoval samo kot izdajatelja navadne lastne menice (ne pa tudi kot izdajatelja trasirane lastne menice).
Omejitev zavarovanja samo na nekatera sredstva oziroma predmete se lahko dopusti le, če ti zadoščajo za poplačilo terjatve. Drugih omejitev zakon ne določa, zato ugovor, da nobena predhodna odredba ne sme v celoti blokirati dolžnikovega premoženja, ne vzdrži preizkusa. Situacije, ko se s predhodno odredbo lahko blokira celotno dolžnikovo premoženje, niso izključene. Praviloma bodo celo zelo pogoste v primerih, ko upnikova terjatev, ki jo želi zavarovati s predhodno odredbo, znatno presega dolžnikovo premoženje.
zakoniti imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev – originaren način pridobitve – dobra vera – dobrovernost
Za presojo, ali je oseba, v korist katere je bil nematerializirani vrednostni papir vpisan v centralnem registru, v trenutku vpisa postala (in sicer na originaren način) zakonita imetnica vrednostnih papirjev, je odločilno, ali je bila ta oseba dobroverna v trenutku vpisa.
ZNVP člen 22. Uredba o nematerializiranih vrednostnih papirjih člen 15.
odškodninska odgovornost članice KDD – neskrbno ravnanje – preknjižba vrednostnih papirjev – nalog za preknjižbo – izročitev naloga za preknjižbo
Bistveno je, da članica Klirinško depotne družbe prejme nalog za preknjižbo vrednostnih papirjev, ki je ustrezno izpolnjen in s strani dotedanjega imetnika vrednostnih papirjev lastnoročno podpisan. Kdo ta nalog izroči članici KDD je irelevantno in je to lahko tudi novi pridobitelj vrednostnih papirjev. Pooblastilo dosedanjega imetnika vrednostnih papirjev za izročitev naloga za preknjižbo vrednostnih papirjev KDD, da preknjižbo izvršbi, v smislu četrtega odstavka 15. člena Uredbe pa je že izročitev izpolnjenega in podpisanega naloga članici KDD.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061051
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2. ZM člen 3. ZPP člen 227.
neobrazložen ugovor – menica – podpis na menici – nečitljiv podpis – ničnost menice
Zatrjevanje, da je menica nična, ker je podpis zgolj parafa, ni pa zapisan v celoti kot ime in priimek zakonitega zastopnika oziroma drugodolžnika, ne pomeni pravnorelevantnih trditev.
Menica, ki je opremljena s podpisi meničnih zavezancev, ni nična.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072445
ZTVP-1 člen 79, 79/2, 79/3, 139, 139/3, 140. Direktiva Sveta ES 93/22/EGS člen 1.
odškodninska odgovornost – protipravnost pri sklepanju pogodbe – prodajna pogodba – pogodba o borznem posredovanju – dolžno ravnanje borzno posredniške družbe – lastnost stranke – zaščita vlagateljev – investicijsko bančništvo
Iz ZTVP-1 ne izhaja izrecno, da bi bile dolžnosti tožene stranke v primeru sklepanja poslov za svoj račun odvisne od lastnosti posamezne stranke, vendarle pa je potrebno dolžnost varovati interese stranke in dolžnost stranko poučiti o morebitnem nasprotju interesov uporabiti upoštevaje okoliščine posla. Slednje izhaja tudi iz Direktive Sveta ES 93/22/EGS z dne 10. 05. 1993 o investicijskih storitvah na področju investicijskega bančništva. Eden izmed ciljev, navedenih v preambuli direktive je namreč zaščita vlagateljev, pri čemer je obseg varstva dopustno prilagoditi značilnostim posameznih vlagateljev ter nivoju njihovega strokovnega znanja.
ZIZ člen 23, 23/2, 41, 41/5, 44, 61, 61/1. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 12, 12/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – menica kot verodostojna listina – menični spor – rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi – oznaka verodostojne listine v predlogu za izvršbo – kataloška številka – navodilo za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo
Za presojo, da gre v konkretnem izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine za menični spor, zadošča pravilna, jasna in popolna opredelitev verodostojne listine v predlogu za izvršbo.
Izvršilno sodišče v tem postopku pred izdajo sklepa o izvršbi, niti po ugovoru dolžnika, vsebinsko ne presoja, ali je listina, na podlagi katere je predlagana in dovoljena izvršba, menica in s tem verodostojna listina. Ta presoja je ob pravočasno vloženem obrazloženem ugovoru, po razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi, prepuščena pravdnemu sodišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - IZVRŠILNO PRAVO
VSK0005245
ZIZ člen 23. ZPP člen 189, 189/3.
litispendenca - identiteta zahtevka - izvršba na podlagi menice - pravda za ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe - različno dejansko stanje - veljavnost meničnega razmerja
Dejanski stanji sta v konkretnem primeru različni: menični zahtevek je po vsebini pravnega varstva (četudi so glede na naravo menice dopustni ugovori iz temeljnega posla) širši, saj omogoča celovitejše pravno varstvo. V konkretnem primeru se sicer neenaka zahtevka tudi medsebojno ne izključujeta. Ugoditev zahtevku na plačilo meničnega dolga avtomatično ne pomeni, da zahtevek na ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in pogodbe o pristopu k dolgu (oz. ugotovitev neobstoja terjatev po teh pogodbah in vračilo menic) ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068693
ZM člen 1. ZPP člen 214, 286, 286a, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12.
bianco menica – pooblastilo za izpolnitev – nepogojni nalog za plačilo – zavrnitev dokaznega predloga – informativen dokaz
Zmotno je stališče, da bi morala terjatev obstajati že na dan izdaje bianco menice in izpolnitve pooblastila za izpolnitev. Pri bianco menici je običajno, da sestavine (tudi menična vsota) niso navedene in jih menični upnik izpolni na podlagi sporazuma (pooblastila za izpolnitev). Bianco menica šele z izpolnitvijo postane prava menica, zato tudi šele z izpolnitvijo lahko vsebuje nepogojni nalog za plačilo v skladu s 1. členom ZM.
Izdajatelj menice (tožena stranka) lahko uveljavlja zoper zahtevek imetnika, kateremu je izročil menico (tožeča stranka), tudi ugovore iz razmerja, ki je bilo podlaga za izdajo menice, zato je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je presojalo utemeljenost terjatve tožeče stranke iz temeljnega razmerja.
Z menično pravnega vidika bi moral lastno trasirano menico trasant akceptirati tudi kot trasat, vendar je z ozirom na mnenje pravne teorije potrebno sprejeti stališče, da je lastna trasirana menica veljavna tudi, če je trasant ne podpiše v vlogi akceptanta in z vidika menične zaveze torej zadošča en podpis trasanta, saj menica s podpisom iste osebe v svojstvu trasanta in tudi akceptanta ne pridobi dodatne bonitete v smislu večjega jamstva za plačilo meničnega zneska, z oziroma na to, da lastna trasirana menica ni bila indosirana, pa v obravnavanem primeru tudi ne odpira dileme v zvezi z omejitvijo odgovornosti trasanta zgolj na regresni postopek.
menica - predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – domneva nevarnosti – sklep o izvršbi na podlagi menice – presoja menice kot verodostojne listine
Kadar predlog za izdajo predhodne odredbe po prvem odstavku 257. člena ZIZ temelji na domnevi nevarnosti iz 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, mora prvostopenjsko sodišče v okviru presoje materialnih predpostavk za izdajo predhodne odredbe poleg obstoja neizvršljive sodne odločbe presojati tudi, ali je bil sklep o izvršbi res izdan na podlagi menice, torej gre za materialnopravno presojo, ali predložena listina izpolnjuje pogoje za verodostojno listino – menico in ali iz nje sploh izhaja menična obveznost dolžnika.