PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079433
ZMZPP člen 20. ZM člen 1, 95.
prevzem menične obveznosti – spor z mednarodnim elementom – uporaba slovenskega prava
Za presojo ustreznosti oblike na Dunaju izdane trasirane menice na lastni ukaz, ki jo je toženka sprejela in podpisala (akceptirala) v Mariboru ter s tem postala glavna menična zavezanka, je treba uporabiti slovensko pravo.
Menica je neodvisna od pravnega posla, iz katerega je nastala, menična obveznost je abstraktna, samostojna obveznost, ki temelji na enostranski izjavi podpisnikov menice. Tisti, ki od meničnega zavezanca (trasanta, akceptanta ali avalista) terja plačilo menične vsote, se mora izkazati kot menični upravičenec.
Pri lastni menici ne prihajajo v poštev določbe o akceptiranju, ker pri tej menici nimamo niti trasata niti akcepta. Odpade tudi protest in regres zaradi neakceptiranja.
Menična blanketa, ki nista pravilno izpolnjena, nista menici. Ne gre za lastni menici, ker pri njej izdajatelj menice (trasant) sam obljubi, da bo plačal menico („plačam“ ali „bom plačal“ali „plačali bomo“), zato ni trasata, v konkretnem primeru pa je kot trasat navedena družba M. d. d. Ne gre za trasirani menici, ker nimamo tristranega razmerja med trasantom, trasatom in remitentom, ampak je trasant in trasat ista oseba, tj. družba M. d. d., poleg tega je plačilo po odredbi („plačajte za to“), ki je bistvena sestavina trasirane menice, prečrtano in nadomeščeno z obljubo plačila. Ne gre niti za trasirani lastni menici, za katero je značilno, da se glasi na plačilo po odredbi, kljub temu da se v eni osebi združi vloga trasanta in trasata.
Če se obrazec trasirane menice uporabi za lastno menico, se mora spremeniti besedilo „plačajte za to“ v obljubo plačila „plačali bomo“.
Pri trasirani menici gre za posebno vrsto nakazila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073371
ZPP člen 69. OZ člen 190. ZM člen 16, 16/2.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – podjemna pogodba – menica – unovčitev menice – neupravičena obogatitev
Kljub abstraktni naravi menice je podlaga za zahtevek v konkretnem primeru vezana na izpolnjevanje določb podjemne pogodbe, s katero sta pravdni stranki med drugim dogovorili tudi pristojnost sodišča po sedežu tožnice. Kljub temu torej, da tožnica vtoževani znesek terja nazaj na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi po 190. členu OZ, je takšen zahtevek mogoče opredeliti kot neposredno posledico dejstva, da tožnica po navedbah toženke ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti.
nedopustnost tožbe - sodno varstvo - zahtevek na prepoved izpolnjevanja bianco menic - bianco menica - izpolnitev menice v nasprotju z meničnim pooblastilom
Ali tožena stranka izpolnjuje bianco menice v nasprotju z izdanim meničnim pooblastilom, je vsebinsko vprašanje, o katerem mora odločiti sodišče ob pravilni uporabi materialnopravnih določb ZM s sodbo. Izdajatelj menice nima sodnega varstva vse dokler tožena stranka menice, ki je bila v času izdaje nepopolna (bianco), ne bo izpolnila v nasprotju s sklenjenim sporazumom. To bo sodišče presojalo, ko bo predmet ugotavljanja vprašanje, kakšen je dejanski dolg tožene stranke in katere terjatve so zavarovane z menicami.
Temeljno razmerje, ki je bilo podlaga za izdajo menice, predstavljata 2 posojilni pogodbi, sklenjeni med pravdnima strankama. Tožena stranka je z njima prevzela obveznost, da bo tožeči stranki, po poteku določenega časa, vrnila posojeno vsoto denarja, skupaj z obrestmi. Na takšno obveznost ne vpliva morebitno poznejše škodno ravnanje tožeče stranke (posojilodajalca). Zaradi njega bi bila tožena stranka sicer lahko upravičena do odškodnine, a to njene obveznosti iz temeljnega razmerja (torej obveznosti vračila posojila) ne bi zmanjšalo. Odškodnino, o kateri že teče drug pravdni postopek, bi lahko (v primeru, da bi ji bila prisojena) kvečjemu pobotala s svojo obveznostjo.
Lastne menice predstavljajo izjemo od trasiranih, kar izhaja že iz nomotehnične ureditve ZM. Iz njih mora zato jasno in nesporno izhajati, da gre za lastno in ne za trasirano menico.
Napačen obračun zakonskih zamudnih obresti pomeni prekoračitev pooblastila za izpolnitev menice, podanega v menični izjavi.
Protest menice, ki je dokazilo o tem, da jo je imetnik predložil trasatu v pravem času in na pravem kraju zaradi sprejema ali plačila, je formalni pogoj za uveljavljanje regresnih pravic; za uveljavljanje rednih meničnih zahtevkov proti glavnim meničnim dolžnikom pa protest ni potreben. Izdajatelj lastne menice namreč odgovarja kot akceptant trasirane menice. Posledica opustitve protesta ali zamude roka za opravo tega dejanja je po določilu 1. odstavka 52. člena ZM izguba pravic imetnika pravice do indosantov, trasantov in ostalih zavezancev, ne pa do akceptanta (glavnega dolžnika).
Obveznost tožene stranke je bila zgolj zagotovitev financiranja. Sama dobava predmetov leasingov ni bila obveznost tožene stranke. Nevarnost, da stvari ne bodo dobavljene, je prevzela tožeča stranka. Tovrstne določbe so v primerih indirektnih finančnih leasingov, za katerega gre tudi v obravnavanem primeru, nekaj običajnega.
Ker je listina, na podlagi katere tožeča stranka uveljavlja svojo terjatev proti tožencu, zaradi formalnih pomanjkljivosti nična, to vpliva tudi na toženčevo (avalistovo) obveznost.
Menica je bila izdana kot sredstvo zavarovanja in je ves čas ostala v rokah strank meničnega dogovora. Siceršnje načelo zaupanja v menično listino, načelo abstraktnosti menične zaveze ter načelo objektivne razlage se v konkretnem primeru morajo zato umakniti načelu vestnosti in poštenja.
Pri lastni trasirani menici trasant pozove samega sebe, da plača remitentu ob dospelosti določeno vsoto denarja. Obvezna sestavina trasirane menice je namreč nalog trasanta trasatu, naj plača menico, medtem ko je za lastno menico značilno, da gre za obljubo, ne pa za nalog za plačilo. Pri lastni menici nalog za plačilo nadomešča obljuba izdajatelja, da bo plačal določeno vsoto denarja. Iz navedenega izhaja, da lastna „trasirana“ menica ne vsebuje izdajateljeve nepogojne obljube plačila, temveč nalog trasanta samemu sebi (kot trasatu), naj plača menični znesek remitentu.
Dokaz, ki bi lahko potrdil, da menice ni podpisal toženec, je preiskava podpisa s strani strokovnjaka za forenzično preiskovanje pisav. Dokaz z zaslišanjem toženca ni primeren dokaz za dokazovanje pristnosti podpisa na menici.
Pooblastilo za izpolnitev menice ni nujno pisno. Če je pisno, pa ni nujno, da vsebuje vse modalitete izpolnitve menice.
menica - bianco menica - menično pooblastilo - temeljno razmerje
V primeru, ko sta upravičenec oziroma remitent in trasant oziroma zavezanec iz menice tudi upnik in dolžnik iz temeljnega posla, ko menica ostane v rokah strank meničnega dogovora, menica ne opravlja klasične funkcije kroženja v pravnem prometu, kot je to značilno za menico, ki jo ureja Zakon o menici (ZM). Menična obveznost zato ne postane abstraktna, temveč ostane kavzalna in vezana na temeljni posel. Iz Zakona o menici izhajajoča načela zaupanja v menično listino, načelo abstraktnosti menične zaveze ter načelo objektivne razlage, ki ščitijo kroženje menice ter dobrovernega tretjega, ki se lahko znajde v vlogi imetnika menice, se morajo zato v konkretnem primeru umakniti načelu vestnosti in poštenja. Razmerje med pravdnima strankama, ki sta stranki meničnega dogovora oziroma menične izjave, je zato presojati upoštevaje dogovor pravdnih strank iz menične izjave in upoštevaje ugovore iz temeljnega posla.
Z indosiranjem menica postane abstrakten vrednostni papir, kar pomeni, da menični dolžnik zoper indosatarja ne more več uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja z meničnim upnikom (remitentom), razen zoper nedobrovernega pridobitelja menice, ki je v času pridobitve menice ravnal zavestno v škodo dolžnika.
menica - aval - odgovornost avala - menični upravičenec - narava odgovornosti - abstraktnost - izbris družbe iz sodnega registra
Avalist je odgovoren meničnemu upravičencu samostojno, neposredno in solidarno z drugimi podpisniki menice. Zato z dnem izbrisa družbe iz sodnega registra ni prenehala tudi obveznost eventualnih avalistov - meničnih porokov.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076898
ZNVP člen 24, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 34, 34/1, 34/2, 34/3, 83. ZTVP-1 člen 134, 136, 145, 151, 151/. ZOR člen 18, 18/2, 154, 208, 208/1, 208/2, 208/3, 423, 423/3. ZPP člen 180.
objektivna odgovornost KDD in BPD – prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev – varnost pravnega prometa pri trgovanju z vrednostnimi papirji – identifikacija imetnika delnic – ponarejena osebna izkaznica – sprememba prebivališča – vzročna zveza – profesionalna skrbnost – pravica solidarnega dolžnika do povračila – določenost tožbenega zahtevka
Vzrok za uzakonitev objektivne odgovornost KDD in njene članice – BPD za škodo, povzročeno imetniku pravic, ki so predmet vpisa v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, je enak, in sicer zagotovitev varnosti pravnega prometa pri trgovanju z vrednostnimi papirji.
Profesionalna skrbnost ni združljiva z zanašanjem (zgolj) na to, da bo druga oseba ravnala (zadosti) skrbno.
Zakon dopušča razporeditev deležev, če od enega solidarnega dolžnika dolga ni mogoče izterjati, to pa se ne nanaša zgolj na pogodbeno določene obveznosti.
STEČAJNO PRAVO - POGODBENO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0076807
ZPPSL člen 146, 147, 147/4, 147/5. ZFPPIPP člen 283.
prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe - obveznosti prodane pravne osebe – nematerializirani vrednostni papirji – pogodbena obveznost – stroški vodenja registra nematerializiranih vrednostnih papirjev
Narava terjatve, ki je vezana na pravno osebo, se ni spremenila. Stečajni postopek ni v ničemer učinkoval na vrednostne papirje izdajatelja tožene delniške družbe. Nematerializirani vrednostni papirji se z začetkom stečajnega postopka (tudi ne s prodajo dolžnika kot pravne osebe) po ZPPSL niso razveljavili. Tako ureditev je uvedel šele novi ZFPPIPP, prejšnji ZPPSL pa take določbe ni vseboval.
Obveznosti prodane pravne osebe, kamor sodi tudi obveznost do klirinško depotne družbe, ki je po določbah ZNVP dolžna voditi register teh papirjev za izdajatelja, so ostale na družbi.