ZGD-1 člen 237, 337, 337/1, 337/2. OZ člen 73, 73/1.
delniška družba - prenos delnic - soglasje družbe za prenos delnic - vinkulacija - vinkulacija delnic - razrešnica
Delniška družba določa svoje cilje samostojno. Po oceni pritožbenega sodišča je v Statutu družbe konkretno določen cilj v smeri zapiranja družbe z ambicijo doseganja čim večjega števila (z možnostjo doseganja absolutno - kvalificirane kapitalske večine) notranjega lastništva zaposlenih in bivših zaposlenih delavcev, legitimen in pravno dopusten cilj.
Vinkulacija je torej instrument za zagotovitev cilja, ki je v tem, da se v delniški strukturi družbe zagotavlja in ohranja (v čim večji meri, z možnostjo zagotovitve absolutno - kvalificirane kapitalske večine) struktura notranjih delničarjev, ki so sodelovali pri lastninskem preoblikovanju z uporabo notranjih metod lastninjenja. Več kot očitno pa je, da se ta cilj družbe lahko realizira z omejevanjem prenosljivosti delnic, in sicer v smeri, da se lahko pridobiteljem delnic, ki so izven kroga oseb obstoječih delničarjev in niso zaposleni pri toženi stranki ali z njo povezani družbi, s strani upravnega odbora tožene stranke odreče soglasje za prenos delnic. Če v vlogi pridobitelja delnic nastopa oseba, ki ni obstoječi delničar družbe in ki ni zaposlena v družbi ali z njo povezani osebi, lahko upravni odbor tožene stranke zavrne soglasje za prenos delnic.
Gleda na pasivnost toženke v tem postopku, ko se ni udeležila glavne obravnave, niti ni založila predujma za izvedenca grafologa, je pravilen sklep, da toženka ni dokazala, da podpis na menici, ki jo je podpisala kot avalist, ni njen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0082779
ZM člen 16, 16/2.
menična poroštvena zaveza - bianco menica - bianco menična izjava - izdaja menice - namen izdaje menice - pooblastitev za izpolnitev menice - meničnopravni učinek - status menice - bistvene sestavine - prava menica - menični porok - odgovornost poroka
Med strankama je sporno, ali sta bili predmetni bianco menici in menični izjavi dani za zavarovanje terjatve iz posojilne pogodbe z dne 24. 9. 2013, oziroma ali toženec za obveznosti iz predložene izpolnjene (bianco) menice odgovarja kot menični porok, ali je torej s podpisom menice prevzel obveznost, ki ni opredeljena v pooblastilih za izpolnitev in vnovčenje menice in kot taka po trditvah toženca naj ne bi bila nikoli dogovorjena.
Bianco menice Zakon o menici (ali drug zakon) ne ureja. Posredno se nanjo nanaša določba drugega odstavka 16. člena, ki dopušča, da menica ob izdaji nima vseh bistvenih sestavin in dovoljuje, da jih v blanket lahko vpiše upnik oziroma imetnik menice na podlagi sporazuma oziroma na podlagi pooblastila za izpolnitev. Šele z izpolnitvijo v skladu s pooblastilom za izpolnitev postane bianco menica prava menica, kot to ureja ZM. Čeprav pridobi s tem status menice in ima meničnopravne učinke, ne gre prezreti, da mora biti bianco menica izpolnjena in uporabljena v skladu z dogovorom in danim pooblastilom. Sprejem bianco menice predstavlja pooblastilo poštenemu imetniku, da lahko menico izpolni kasneje, vendar v skladu s pooblastilom, ki mu je za to dano in ki izvira iz osnovnega obligacijskega razmerja imetnika menice in podpisnika.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0004864
ZPP člen 7, 212. ZM člen 16, 16/2.
bianco menica - menično pooblastilo - trditveno in dokazno breme
V obravnavani zadevi je toženec ponudil trditev, da menice in menične izjave ni podpisal. Zato je bilo na njem dokazno breme, da podpisa na menični izjavi in menici nista njegova.
V konkretnem primeru je bila bianco menica dana v zavarovanje vseh obveznosti podjetja G. d.o.o. Ker se je pooblastilo za izpolnitev menice navezovalo na obveznosti podjetja G. d.o.o., pritožbeni ugovor, da se pooblastilo ni moglo raztezati na obveznost iz kasneje sklenjene pogodbe o izdaji garancije, ni utemeljen.
Pritožba utemeljeno opozarja na načelo menične strogosti, ni pa mogoče soglašati z njenim nadaljnjim stališčem, da je zaradi tega menica nična. Izpolnitev menice za višji znesek od dogovorjenega sama po sebi še ne pomeni ničnosti (celotne) menice. Podane morajo biti še druge okoliščine, ki kažejo, da je pri izpolnitvi menice prišlo do zlorabe in do kršitve načela vestnosti in poštenja. Konkretizirane trditve toženke ne gredo v tej smeri. Ne zatrjujejo se okoliščine v smeri zlorabe menice, ampak (le) njene napačne izpolnitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081735
ZPP člen 7, 212. OZ člen 131, 239, 239/2. ZNVP člen 47.
kreditna pogodba - lombardni kredit - zastava delnic - pogodbena odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja - razpravno načelo
Ravnanje
tožnika kaže na to, da si je aktivno prizadeval ohraniti pogodbeno razmerje in da ni soglašal s (predčasno) prodajo zastavljenih vrednostnih papirjev. Toženki tako ni mogoče očitati neskrbnosti, saj se je s tožnikom dogovarjala o poplačilu dolga na način, ki bi bil zanj najustreznejši.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0078124
ZIZ člen 44, 44/2, 53, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 436, 436/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – menica – drugačna pravna podlaga – utemeljenost zahtevka na drugi pravni podlagi – vezanost na predlog za izvršbo – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog
Navedbe pritožnice, da je zaradi tega, ker se je postopek začel na podlagi verodostojne listine – menice, potrebno kot materialno podlago za zahtevek uporabljati le menico in pravila o menici, je napačen. Sodna praksa se je v zadevah Vrhovnega sodišča II Ips 222/2012, III Ips 49/2011, II Ips 34/2012, III Ips 17/2009 že večkrat izjasnila, da postopek, ki se prične na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju kot izvršilni, se po ugovoru razveljavi in nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Če se izkaže, da pravna podlaga, na kateri je bil sklep izdan, ne obstaja, obstaja pa druga pravna podlaga, bi sodišče moralo takšen sklep razveljaviti in nato toženca obsoditi na plačilo na tej drugi podlagi. Vendar, če sodišče ne ravna tako in vseeno potrdi sklep na drugi pravni podlagi, to ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
verodostojna listina - menica - ugovor - menični ugovor - ugovorni razlog - plačilo dolga - ugovor avalista - avalist - menični porok - obrazložen ugovor
Trditev o neobstoju dolga zaradi njegovega plačila je ugovorni razlog, ki ga lahko uveljavljata tudi drugi in tretji dolžnik kot menična poroka in ne le prvi dolžnik kot izdajatelj menice.
STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0079608
ZFPPIPP člen 302, 302/2, 308, 308/2. SPZ člen 192, 192/1, 194, 196, 196/2, 199, 199/1, 199/2. OZ člen 225, 225/1.
sklep o preizkusu terjatev - napotitev na pravdo - zavarovane terjatve - zemljiško pismo - sporazum o zavarovanju terjatve s hipoteko - izvršilni naslov - upravičeni imetnik zemljiškega pisma - lastnik obremenjene nepremičnine - poplačilo v stečajnem postopku - vrednostni papir po odredbi - pravo vrednostnih papirjev - pravica do papirja - pravica iz papirja - upravičeno imetništvo - zakonitost prenosa - nepretrgana vrsta indosamentov - indosament stečajnega dolžnika - prerekana terjatev - prerekana ločitvena pravica - razlog prerekanja
Zemljiško pismo je izvršilni naslov, vendar le, če izkazuje, da gre za upravičenega imetnika tega vrednostnega papirja. Lastnik obremenjene nepremičnine mora plačati zemljiški dolg ob njegovi zapadlosti upravičenemu imetniku zemljiškega pisma. Samo tej osebi lahko lastnik obremenjene nepremičnine tudi plača zemljiški dolg z osvobajajočim učinkom. Le upravičeni imetnik zemljiškega pisma je upravičen predlagati izvršbo ali poplačilo v stečajnem postopku zaradi plačila zemljiškega pisma.
Upravičeni imetnik zemljiškega pisma je tisti, ki ima pravico do papirja in pravico iz papirja. Pravico do papirja pridobi imetnik na podlagi tradicije (izročitve) in jo izkazuje s svojo posestjo. Pravico iz papirja pa mora imetnik dokazati. Ker je zemljiško pismo orderski vrednostni papir, imetnik upravičeno imetništvo dokazuje z zakonitostjo prenosa. Zakonitost prenosa pa je mogoče dokazati z nepretrgano vrsto indosamentov.
V predloženem notarskem zapisu je izrecno navedeno, da pogodbeni stranki soglašata oziroma pristajata na neposredno izvršljivost notarske listine glede vseh dogovorjenih obveznosti, s čimer pridobi ta notarski zapis moč neposredno izvršljive listine.
Razlog prerekanja ne spremeni dejstva, da terjatve in ločitvene pravice temeljijo na izvršilnih naslovih oziroma je ločitvena pravica upnika V. D. vpisana tudi v zemljiško knjigo.
obveznice - izpolnitev obveznosti iz vrednostnega papirja
Obveznice kot vrednostne papirje, ureja Zakon o vrednostnih papirjih kot specialni predpis, za tista vprašanja, ki jih ZVP posebej ne ureja, pa se uporabljajo splošna pravila, kot ta določa Obligacijski zakonik in med temi predvsem členi od 212 do 238, ki izrecno urejajo področje vrednostnih papirjev. ZVP ureja pogoje, način izdajanja in prenos obveznic (1. člen), zato pa glede same izpolnitve obveznosti iz obveznic kot vrednostnih papirjev, veljajo določila, kot jih določa OZ v členih 230 do 233. Med temi določilo 231. člena v drugem odstavku izrecno določa, da izdajatelj vrednostnega papirja ne more veljavno izpolniti svoje obveznosti iz vrednostnega papirja, če mu je pristojni organ to prepovedal. Glede na vsebino navedenega določila tako to, ali obveznost izdajatelja obveznice predstavlja plačilo glavnice ali plačilo obresti, če so te v obveznici kot vrednostnem papirju izrecno določene, oziroma če je obveznica izdana tako, da plašč obveznice vsebuje obveznost plačila glavnice, kuponske pole pa obveznost plačila obresti, ki periodično zapadajo v plačilo in zato takšni kuponi predstavljajo stranski vrednostni papir, ki je lahko osamosvojen od plašča, za njegovo uporabo ni odločilno. Tudi obresti namreč predstavljajo obveznost iz obveznice kot vrednostnega papirja
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080105
ZM člen 7, 33, 78, 78/1, 79, 107, 109. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
menica – veljavnost menice – nedopustnost ugovorov iz temeljnega razmerja – zastaranje – tek zastaranja – dospelost menice – pretrganje zastaranja – vložitev predloga za izvršbo – menična tožba – menica kot verodostojna listina – razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – izvršilni stroški – dovolitev spremembe tožbe
Začetek teka zastaralnega roka je vezan na vprašanje dospelosti menične terjatve. Le ta je bila razvidna iz same listine, in sicer gre za menico na vpogled, pri kateri čas dospelosti s predložitvijo določi upnik (33. člen ZM). Ker pa sta toženca kot izdajatelja menice določila, da se slednja v plačilo lahko predloži do 1. 1. 2011, je menična terjatev dospela z navedenim dnem.
STEČAJNO PRAVO – STVARNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0072567
ZFPPIPP člen 48a, 282, 282/1, 282/2, 325, 325/1, 325/3, 346, 346/3, 374. SPZ člen 167, 167/2. ZNVP-1 člen 31, 31/1.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – pravica do zunajsodne prodaje vrednostnih papirjev v stečaju – ločitveni upniki z različnim vrstnim redom zastavnih pravic – posebna pravila o prodaji določenega premoženja – posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno – izvensodna prodaja zastavljene stvari – poplačilo iz zastavne pravice
Zunajsodna prodaja in prodaja v stečaju, ki jo na podlagi sklepa sodišča opravi stečajni upravitelj, se izključujeta.
Premoženje, ki sestavlja stečajno maso, mora biti unovčeno do konca stečajnega postopka (ne glede na to, kdo ga unovčuje), razen če gre za premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti.
Upnik, ki bo uresničil upravičenje unovčiti zastavljene delnice, mora to upravičenje uresničiti v času teka stečajnega postopka in tako, da se izbrišejo vse zastavne pravice na delnicah. Prodajalec ima namreč dolžnost podati upraviteljici poročilo o prodaji, presežek kupnine po poplačilu vseh zastavnih upnikov pa plačati v stečajno maso. Pri tem velja opozoriti, da lahko tem zahtevam v stečajnem postopku zadosti le upnik z vpisanim prvim vrstnim redom ali vsi ločitveni upniki skupaj in hkrati.
STVARNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075364
SPZ člen 167, 167/2. ZFPPIPP člen 226, 226/4, 282, 282/2. ZNVP člen 47. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3. OZ člen 6, 6/1, 14.
izvensodna prodaja zastavljene stvari - razdelitvena masa - stroški v zvezi z unovčenjem stečajne mase - zunajsodno uveljavljanje ločitvenih pravic - prodaja vrednostnih papirjev - potrebni stroški prodaje - plačilo preostanka kupnine v stečajno maso - pobotni ugovor - pobot - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - skrbnost dobrega gospodarstvenika - drugi pravni posli
Za presojo spornega vprašanja, ali in kaj je upnik dolžan iz unovčenih delnic izročiti tožeči stranki kot zastavitelju delnic, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravilo drugega odstavka 167. člena SPZ, in sicer v delu, v katerem je določeno, da zastavni upnik iz izkupička prodaje poplača svojo celotno terjatev skupaj z obrestmi in stroški, morebitni presežek pa mora izročiti zastavitelju.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo kot stroške iz drugega odstavka 167. člena SPZ tudi stroške prodaje. Upnik je tudi v postopku zunajsodne prodaje (v zvezi s posli, na podlagi katerih so nastali stroški prodaje) zavezan pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Skrbnost dobrega gospodarstvenika terja od upnika, ki izkoristi pravico do zunajsodne prodaje, da potroši le toliko, kot je potrebno, da lahko uspešno izvede prodajo. To pomeni, da si je v razmerju do zastavnega dolžnika upravičen iz kupnine izplačati le stroške, ki so bili potrebni za zunajsodno prodajo, presežek pa je dolžan vrniti zastavnemu dolžniku. Čeprav izrek izpodbijane sodbe ne vsebuje odločbe o neobstoju terjatve, ki jo je tožena stranka uveljavljala zaradi pobota v skladu s tretjim odstavkom 324. člena ZPP, ta kršitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
Ker je tožnica opravljala investicijske storitve in posle brez ustreznega dovoljenja in ne da bi opravila zakonsko pojasnilno dolžnost iz 214. člena ZTFI, je konkretni pravni posel ničen.
Iz pogodbe o deviznem kreditu izhaja, da kreditojemalec v zavarovanje svojih obveznosti tožnici izroča (tudi) po 1 kom. bianko podpisano menico obeh tožencev z nepreklicno izjavo „za izpolnitev za vse svoje obveznosti do N. iz kateregakoli pogodbenega ali izvenpogodbenega naslova.“
V skladu z omenjeno pogodbeno vsebino je bila s strani vsakega od tožencev dana (izročena) bianco menica z menično izjavo/pooblastilom, iz katerega jasno izhaja, da se izroča za zavarovanje vseh terjatev tožnice do družbe M. d.o.o., iz katerega koli pogodbenega ali izven pogodbenega naslova.
Ker svojega (meničnega) jamstva toženca na noben način nista omejila ne s časovnega in ne z vsebinskega vidika, je le-to veljalo (tudi) za obveznosti družbe M. d.o.o. iz drugih, (kasneje sklenjenih) treh kreditnih pogodb.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073771
OZ člen 165, 239, 239/2, 240, 243, 243/3, 243/4, 766, 766/3, 768, 770, 770/4. ZPP člen 212, 214, 214/2, 337, 337/1. ZPlaSS člen 3, 3/1, 3/1-7. ZC člen 15, 22.
trditveno in dokazno breme – neprerekanje trditev nasprotne stranke – dolžnost zmanjševanja škode – upoštevanje koristi oškodovanca – poslovna odškodninska odgovornost – pogodba o naročilu – mandatna pogodba – odgovornost mandatarja – skrbnost dobrega strokovnjaka – predvidljivost posledic – notranje tveganje – nastanek škode – tek zakonskih zamudnih obresti – ček – kraja čeka med prevozom do korespondenčne banke
Element predvidljivosti je treba raztegniti na vsa tveganja, ki izvirajo iz sfere poslovanja mandatarja, ki je v konkretnem primeru banka, torej profesionalna oseba, ki opravlja dejavnost z namenom pridobivanja dobička. Med poslovna notranja tveganja sodijo vsa tveganja, ki izvirajo iz poslovanja oziroma dejavnosti, ki jih banka opravlja. Posledice teh tveganj nosi banka, četudi nastopa negativnih posledic ne more vedno preprečiti. Pri profesionalnih osebah je namreč krog notranjih tveganj širši kot sicer, ker je tveganje ekonomska kategorija, ki je premo sorazmeren pričakovanemu dobičku, zato naj nosi tveganje stranka, ki s poslovanjem, iz katerega izvira tveganje, pridobiva dobiček. Tisti, ki profesionalno opravlja dejavnost, je dolžan predvideti tveganja, zato jih tudi lažje obvlada. Obvladati tveganje pa ne pomeni zgolj in vedno neposredno preprečiti nastop negativnih posledic, temveč jih preprečiti tudi z ustreznimi drugimi pristopi, na primer z raznimi oblikami porazdelitve tveganj.
Ček se izda zaradi plačila in v tem smislu pomeni izpolnitev obveznosti dolžnika iz temeljnega razmerja. Ne izda pa se namesto plačila. Ček namreč ni popolnoma abstrakten vrednostni papir, temveč je povezan s temeljnim razmerjem, ki je bil podlaga za njegovo izdajo. Če plačilo s čekom iz razlogov, ki niso na strani imetnika čeka, ne uspe, dolžnik iz temeljnega razmerja ni prost odgovornosti izpolniti svojo obveznost plačila.
ZIZ člen 24, 55, 55/1, 55/1-12, 59. ZM člen 29, 31.
nedopustnost izvršbe – menični porok – aval – odgovornost avalista – bianco menica – bianco menica za zavarovanje posojila – izpolnitev bianco menice – izpolnitev v nasprotju z dogovorom
Z avalom se zavaruje plačilo menice, ne pa plačilo obveznosti iz temeljnega posla. Porok odgovarja za obveznosti dolžnika enako in v enaki višini kot tisti, za katerega je porok (honorat), vendar odgovarja tudi, če je honoratova obveznost nična. Avalist ima uspešen ugovor zoper upnika le, če dokaže, da je upnik bianco menico izpolnil v nasprotju z meničnim pooblastilom.
Res je, da mora bianco menica ob izročitvi vsebovati vsaj podpis trasanta in takšna menica je bila tožeči stranki tudi izročena, vendar iz menične izjave izhaja, da je menični blanket toženec podpisal kot pooblaščena oseba družbe A. d.o.o. (trasanta). Tak podpis ne more pomeniti osebne zaveze toženca.