• Najdi
  • 1
  • od 12
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL Sklep III Cp 1874/2024
    19.12.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL00081227
    ZPSVIKOB-1 člen 1, 3, 4, 6, 27, 33, 48. ZPP člen 192.
    izključna krajevna pristojnost - odškodninska odgovornost bank - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - odločba o izrednih ukrepih - izbris obveznic - imetniki podrejenih obveznic - pravica do izjave - nov zakon - eventualno sosporništvo
    Tožniki se ob vložitvi obravnavane pritožbe pa tudi ob vložitvi tožbe niso mogli soočiti z naknadno uveljavljeno specialno zakonsko ureditvijo odškodninskega varstva zaradi učinkov odločbe Banke. To pomeni, da se niso mogli izjaviti niti o procesnih možnostih razpolaganja z zahtevki skladno z novo zakonsko ureditvijo.
  • 2.
    VSL Sklep III Cp 1716/2024
    19.12.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL00081228
    ZPSVIKOB-1 člen 1, 3, 4, 6, 27, 33, 48. ZPP člen 192.
    izključna krajevna pristojnost - odškodninska odgovornost bank - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - odločba o izrednih ukrepih - izbris obveznic - imetniki podrejenih obveznic - pravica do izjave - razveljavitev sklepa - nov zakon - eventualno sosporništvo
    Druga toženka v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da tožniki, ki s tožbo uveljavljajo odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke, zahtevek zoper primarno in podredno toženko uveljavljajo na različnih pravnih podlagah, tožbo pa vlagajo zoper Banko in podredno poslovno banko.

    Po uveljavitvi novega zakona ZPSVIKOB-1 sodišče prve stopnje ni dalo možnosti strankam, da se v postopku izjavijo ter jim glede na določeno izključno krajevno pristojnost ni dalo možnosti, da se pred odločitvijo o pristojnosti sodišča izjavijo glede zakonskih sprememb, vključno z učinki teh sprememb na zasnovo tožbe oziroma z morebitno prilagoditvijo zahtevka.
  • 3.
    VSL Sklep III Cp 1847/2024
    16.12.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL00081310
    ZPSVIKOB-1 člen 1, 3, 4, 5, 6, 27, 48, 48/1. ZPSVIKOB člen 9.
    izključna krajevna pristojnost - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - odškodninska odgovornost bank - odločba o izrednih ukrepih - imetniki podrejenih obveznic - izbris obveznic - nov zakon
    Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah. Ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno, da bi se razveljavil zgolj zato, da bi bil ponovno izdan identičen sklep. Z izpodbijanim sklepom se v ničemer ne posega v tožnikovo pravico do sodnega varstva, niti ne zmanjšuje njegovih procesnih in materialnopravnih upravičenj. Navedeni zaključek podpira tudi splošno načelo hitrosti in ekonomičnosti pravdnega postopka (11. člen ZPP), ki glede na identične določbe ZPSVIKOB in ZPSVIKOB-1 o izključni pristojnosti mariborskega sodišča, narekuje čim prejšnji odstop pristojnemu sodišču, ker Okrožno sodišče v Ljubljani pristojnosti za opravljanje nadaljnjih procesnih dejanj nima (več).
  • 4.
    VSL Sklep III Cp 1789/2024
    6.12.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL00080964
    ZPSVIKOB-1 člen 1, 3, 4, 5, 6, 27, 48.
    izključna krajevna pristojnost - odškodninska odgovornost bank - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - odločba o izrednih ukrepih - izbris obveznic - imetnik podrejenih obveznic - nov zakon
    Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan identičen sklep. Tožnikoma se namreč s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje pravnega varstva in ne zmanjšuje ne procesnih, še manj pa materialnopravnih upravičenj.
  • 5.
    VSL Sklep III Cp 1760/2024
    29.11.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL00080954
    ZPSVIKOB-1 člen 1, 3, 4, 5, 6, 48.
    izključna krajevna pristojnost - odškodninska odgovornost bank - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - izbris obveznic - imetnik podrejenih obveznic - pravica do izjave - razveljavitev sklepa - nov zakon
    Sodišče prve stopnje bi moralo zaradi zahtev pravice do izjave tožeči stranki omogočiti, da se pred odločitvijo o pristojnosti sodišča izjavi glede zakonskih sprememb, vključno z učinki teh sprememb na zasnovo tožbe oziroma z morebitno prilagoditvijo zahtevka, ker teh sprememb (logično) ob vložitvi tožbe ni mogla upoštevati.
  • 6.
    VSL Sodba II Cp 936/2022
    3.10.2023
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00071464
    OZ člen 131, 131/1.
    odškodninska odgovornost bank - podrejene obveznice - izbris obveznic - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - pojasnilna dolžnost banke - prodaja obveznic - nematerializirani vrednostni papirji - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - glavni predmet pogodbe - prospekt
    Pojasnilna dolžnost kot korekcija informacijskega neravnotežja, izvedena v predpogodbeni fazi, predstavlja obveznost banke, da nasprotno stranko na jasen in pregleden način informira o okoliščinah sklenitve pogodbe, tako da lahko stranka razume možna tveganja, povezana z naložbo.

    Banka ni dolžna preverjati, ali se je nasprotna stranka s ponujenimi potrebnimi informacijami seznanila in jih (natančno) preučila. Pomembno je, da so bile različne informacije bodočemu imetniku (pred kasnejšim sprejetjem odločitve) dostopne.

    Toženka je svojo pojasnilno dolžnost izpolnjevala, poleg ustno posredovanih bistvenih informacij o naravi obveznic in tveganju v primeru stečaja, s pomočjo prospekta za prodajo podrejenih obveznic, ki ga je imel tožnik možnost pregledati in se z njim seznaniti.

    Glavna lastnost podrejene obveznice (kot kvalificirane pravice) je ravno to, da je namenjena pokrivanju izgub banke in zaščiti drugih upnikov, zlasti deponentov.
  • 7.
    VSL Sodba II Cp 752/2023
    22.9.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL00070475
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZBan-1 člen 118, 118/1.
    trgovanje z delnicami - gospodarjenje z vrednostnimi papirji - izvršitev zastavne pravice na materializiranem vrednostnem papirju - trgovanje z vrednostnimi papirji - prodaja zastavljenih vrednostnih papirjev - zastavna pravica na vrednostnem papirju - skrbnost zastavnega upnika - očitek protispisnosti - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - dokaz z izvedencem v informativne namene - nedopustnost informativnega dokaza
    Kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listine in med samo listino. Gre torej za napako tehnične narave, ko sodišče napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano v listini. V konkretnem primeru do tega ni prišlo. Sodišče prve stopnje je v pritožbi izpostavljen zapis v Pogodbi o sodelovanju, ki se nanaša na dovoljenje za dostop do računa vrednostnih papirjev, v sodbi pravilno povzelo. Zgolj to, da na podlagi tega zapisa, ob upoštevanju drugih izvedenih dokazov, ni naredilo zaključka, ki ga je pričakoval toženec, pa ne predstavlja očitane kršitve.

    Ker dolžnost tožnice upravljati in trgovati z vrednostnimi papirji toženca ni obstajala, tožnici že zato ni mogoče očitati, da je z neskrbnim ravnanjem tožencu povzročila škodo.
  • 8.
    VSL Sklep II Cp 539/2023
    11.9.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL00070044
    ZPP člen 206, 206/4.
    pogoji za prekinitev pravdnega postopka - odškodninska odgovornost bank - odločba o izrednih ukrepih - izbris obveznic - imetniki podrejenih obveznic - predhodno vprašanje - načelo pravne varnosti - pojasnilna dolžnost banke - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku)
    Ponovno pretehtane okoliščine primera terjajo (bolj) restriktiven pristop pri presoji pogojev za prekinitev postopka: ker glede pravnega vprašanja, ki ga je očitno štelo za pravno pomembnega, sodišče prve stopnje Vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena.

    Vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije oziroma presoja utemeljenosti razlogov za prenehanje kvalificiranih obveznosti banke je brez dvoma zahtevno strokovno vprašanje, ki bi z vidika pravne varnosti terjalo enoten (enak) odgovor v vseh postopkih, v katerih nekdanji imetniki podrejenih obveznic uveljavljajo sodno varstvo zaradi izbrisa podrejenih obveznic. Vendar tožeča stranka na toženo stranko ne naslavlja zgolj očitkov, povezanih z vprašanjem (ne)zakonitosti odločbe o izrednih ukrepih, temveč tudi druge (s tem vprašanjem vsebinsko nepovezane) očitke.
  • 9.
    VSL Sklep II Cp 19/2023
    7.9.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL00070058
    ZPP člen 206, 206/4.
    pogoji za prekinitev pravdnega postopka - izbris obveznic - odškodninska odgovornost bank - plačilo odškodnine - imetniki podrejenih obveznic - podrejene obveznice - predhodno vprašanje - pravna varnost - pravica do poštenega sojenja - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - uporaba materialnega prava
    Namen prekinitve postopka po četrtem odstavku 206. člena ZPP je pridobitev razlage pravnega pravila. Vprašanje, na katerega bo (morebiti) odgovorjeno v revizijski zadevi, ali določeno dejstvo pomeni pravno relevantno vzročno zvezo, pomeni uporabo materialnega prava. Uporaba materialnega prava pa je le v rokah zakonitega sodnika, in ne senata Vrhovnega sodišča, ki odloča o reviziji.

    Prekinitev postopka do odločitve senata Vrhovnega sodišča iz razloga, da se bo na njeni podlagi v predmetni zadevi sprejela odločitev o potrebnosti presojanja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije, že iz načelnih razlogov ni dopustna, saj v svojem bistvu posega v sodniško neodvisnost in kot taka tudi v pravno varnost.
  • 10.
    VSL Sklep I Cpg 489/2022
    22.11.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL00061224
    ZVP člen 26, 26/1. ZPP člen 4, 4/1, 286b, 339, 339/1.
    obveznice - materializirani vrednostni papir - ugotavljanje pravno pomembnih dejstev - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - dokazni predlog za zaslišanje priče - zaslišanje priče - neposredno zaslišanje - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje prič v drugem postopku - branje zapisnikov o zaslišanju prič - soglasje strank za branje zapisnikov - pravočasno grajanje procesnih kršitev - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Tožeča stranka je že v tožbi predlagala zaslišanje A. A. v zvezi z ugotavljanjem dejstva, ali so bile sporne obveznice izdane v obliki pisne listine. Sodišče prve stopnje je dokazni predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da je tožena stranka v spis predložila del zapisnika naroka za glavno obravnavo v zadevi XI Pg 1906/2014 z dne 4. 9. 2015, iz katerega izhaja izpoved navedene priče. Tožeča stranka je na naroku za glavno obravnavo dne 15. 4. 2022 grajala neizvedbo dokaza z zaslišanjem predlagane priče. Na podlagi navedenega je tožeča stranka utemeljeno opozorila na kršitev načela neposrednosti iz prvega odstavka 4. člena ZPP. Ta določa, da da sodišče odloči na podlagi (med drugim) neposrednega obravnavanja, kar v navezavi na konkretno zadevo pomeni, da sodišče v odsotnosti soglasja strank ni bilo upravičeno le prebrati zapisnika zaslišanja A. A. iz drugega postopka. Ta kršitev je nedvomno vplivala na zakonitost sodbe, saj je, kot že rečeno, izpoved A. A. sodišče prve stopnje upoštevalo kot nosilni razlog za odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka.
  • 11.
    VSL Sklep II Cp 1303/2022
    18.8.2022
    DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL00058678
    ZNVP-1 člen 48. ZD člen 221.
    zapuščinski postopek - dodatni sklep o dedovanju - vrednostni papirji - nematerializirane delnice - registrski računi - izbris delnic - premoženje v tujini
    Na podlagi ZNVP so bili računi registrskih računov pri Centralni kreditni depotni družbi ukinjeni po 1. 1. 2017, po 31. 12. 2021 so imetniki izgubili tudi same vrednostne papirje. Določila, ki jih je sodišče prve stopnje uporabilo, veljajo za imetnike računov pri Centralno klirinško depotni družbi v Sloveniji in ne za račune, odprte pri Centralno klirinški depozitarni družbi Hrvaške.
  • 12.
    VSL Sodba I Cpg 674/2020
    15.12.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL00051769
    ZM člen 1, 1-2, 1-3, 2, 16, 16/1, 16/2, 107, 108, 109, 109/1. ZPP člen 8.
    bianko lastna menica - bistvene sestavine menice - nepogojna obljuba plačila - podpis izdajatelja menice - abstraktnost menice - indosirana menica - ugovori iz temeljnega razmerja - pooblastilo za izpolnitev menice - izpolnitev blankete - prekoračitev pooblastila - dobrovernost pridobitelja - dokazna ocena
    Da gre za lastno menico in ne za trasirano menico je v tem primeru jasno prepoznavno. Trasat v njej ni naveden (temveč je celo prečrtan), neposredno nad vnaprej natisnjenim besedilom "plačajte za to" pa je v rokopisu napisana beseda "plačamo". V obrazcu je torej jasno spremenjeno besedilo "plačajte za to" v obljubo plačila "plačamo".
  • 13.
    VSL Sodba II Cp 1173/2021
    10.9.2021
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL00049436
    OZ člen 131, 239, 239/2, 240, 569. ZBan-1 člen 261e, 261e/1, 350, 350a.
    pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost banke - podrejene obveznice - prodaja obveznic - izbris obveznic - odločba o izrednih ukrepih - Banka Slovenije - sprememba zakonodaje - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - pojasnilna dolžnost - prospekt - nematerializirani vrednostni papirji - hibridni finančni instrumenti - pravnorelevantna vzročna zveza - posojilna pogodba - poslovno tveganje - kondikcijski zahtevek
    Pravnorelevantni vzrok prenehanja kvalificiranih obveznosti toženke je odločba BS o izrednih ukrepih, in ne ravnanje ali opustitev toženke. Izredni ukrep je bil nepovraten, zaradi česar ne vložitev tožbe (s strani toženke) ne more biti pravnorelevanten vzrok nastale škode.

    Pritožnik bo v postopkih po ZPSVIKOB lahko vtoževal odškodninsko odgovornost BS. V konkretnem primeru je bila tožena poslovna banka in v zvezi s tem se odloča o odškodninski odgovornosti njenega ravnanja.

    Ocena, da gre za visoko tvegani vrednostni papir, je vrednostna ocena, ki leži na investitorju in ne na izdajatelju. Slednji ni dolžan podajati vrednostnih ocen, ampak zgolj predstaviti tveganja, ki omogočajo investitorju, da napravi vrednostne zaključke.

    Čeprav je obveznica način zadolževanja (izdajatelj jih izdaja z namenom pridobivanja dodatnega kapitala), pa zgolj zaradi podobne ekonomske vsebine posojila in izdaje obveznic razmerja med pravdnima strankama ni mogoče presojati na temelju določb o posojilni pogodbi.
  • 14.
    VSL Sodba II Cp 2055/2019
    23.4.2020
    BANČNO JAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL00033149
    OZ člen 131, 239, 239/2, 240, 569. ZBan-1 člen 350. ZNVP člen 2, 2/1, 6, 6/1, 15, 15a, 15a/1, 15a/1-2, 16a, 16a/1, 16a/2. ZBan-1 člen 223a, 253a, 253a/1, 253b, 347, 347/1.
    pogodbena odškodninska odgovornost - podrejene obveznice - izbris obveznic - oprostitev odškodninske odgovornosti - nepredvidljive okoliščine in višja sila - kršitev obveznosti - neizpolnitev obveznosti - posojilna pogodba - nematerializirani vrednostni papirji - prospekt - pojasnilna dolžnost - izvedenec finančne stroke - bail-in
    Ker je obveznost iz obveznic prenehala, toženki ni mogoče očitati, da je ni izpolnila (da bi bila obveznost lahko kršena, mora sploh obstajati). Neizpolnitev neobstoječe obveznosti pa tudi ne more imeti odškodninskih posledic.
  • 15.
    VSC Sodba Cpg 178/2019
    11.2.2020
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSC00034103
    ZM člen 78, 107 - 110.
    bianco menica - pooblastilo za izpolnitev bianco menice - zastaranje terjatve
    Na tako izpolnjeni menici je bila tožena stranka navedena kot trasant in trasat, kar pomeni, da gre za trasirano lastno menico, ki je veljavna, saj ima vse sestavine po Zakonu o menici (ZM). Kot utemeljeno navaja tožeča stranka je sodišče prve stopnje slednje prezrlo in zmotno presodilo, da bi moralo biti besedilo ″plačajte za to″ spremenjeno v besedilo ″plačam, bom plačal, plačamo″.

    Pritožbeno sodišče ne more slediti niti (sicer pravočasnim) ugovornim navedbam tožene stranke, da v menici naveden datum dospelosti menice 16. 1. 2013 ni pravilen, ker da je obveznost po pogodbi o kratkoročnem kreditu zapadla v plačilo 30. 10. 2009 in bi moral biti ta datum naveden tudi v menici, kar pa ne drži. Pooblastilo za izpolnitev menice pooblašča imetnika menice, da sam določi tudi rok dospelosti menice, ki pa ni nujno enak datumu zapadlosti obveznosti po kreditni pogodbi, kot to zmotno navaja tožena stranka. Ker po določbi 78. člena ZM menična obveznost iz obravnavane menice zastara po preteku enega leta od dospelosti menice, upoštevaje datum vložitve tožbe 22. 1. 2013, terjatev iz naslova obravnavane menice ni zastarala in je ugovor tožene stranke tudi v tem delu neutemeljen.
  • 16.
    VSL Sklep I Ip 138/2020
    7.2.2020
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL00031322
    ZIZ člen 41a. ZM člen 3.
    izvršba na podlagi priložene menice - podpis meničnega zavezanca - parafa - veljavnost menice
    Kot podpis meničnega zavezanca šteje vsak materialni znak na menici, ki je namenjen identifikaciji osebe, ki je takšno stvar zapisala na papir skladno z običaji države.
  • 17.
    VSL Sodba I Cp 1374/2019
    22.11.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL00029327
    ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZM člen 29, 29/1, 29/2, 30, 30/1, 30/2, 30/4.
    pogodba o opravljanju storitev - bančna kartica - menica - menično poroštvo - avalist - menična izjava - podpis na menici - bianco menica - zavarovanje denarne terjatve - nedopustna pritožbena novota
    Glede na to, da je na menični izjavi in prilogi k menični izjavi pri podpisu izrecno in jasno navedeno „podpis izdajateljice menic - A., d. o. o.,“ ter „podpis meničnih porokov (avalistov) - B. B.“, ni utemeljeno zavzemanje, da se je toženec podpisal dvakrat kot zakoniti zastopnik družbe.
  • 18.
    VSC Sodba Cpg 64/2019
    24.9.2019
    KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSC00029928
    ZGD-1 člen 251, 247, 247/1, 247/1 - 8. OZ člen 776, 776/1.
    prenos delnic - nakup lastnih delnic - dopustnost dogovora - pogodba o prenosu delnic - dopustnost pogodbenega namena
    Stranki sta sklenili dogovor o prenosu delnic na toženo stranko ob plačilu kupnine tožene stranke, plačane s kreditom tožeče stranke pri Banki ..., in stroškov. Sklenili sta mandatno pogodbo oziroma pogodbo o naročilu. Poleg pogodbene je določba 776. člena OZ tudi zakonska podlaga za utemeljenost tožbenega zahtevka.
  • 19.
    VSL Sodba II Cp 1189/2019
    19.9.2019
    PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL00027134
    ZM člen 16, 31.
    menica - menično poroštvo - menična izjava - aval - odgovornost avalista - ugovori avalista - ugovori iz temeljnega razmerja
    Toženka kot avalist ima ugovore, ki izhajajo iz njenega osebnega razmerja z remitentom, kot to določa 16. člen ZM.

    V sodni praksi ni sporno, da avalistu ne gredo honoratovi ugovori, čeprav je menica ostala v rokah prvotnega imetnika. Toženka ni stranka pogodbenega razmerja, na menici in menični izjavi se je podpisala kot avalist, zato ugovorov iz temeljnega razmerja nima.
  • 20.
    VSL Sodba I Cp 1105/2018
    24.4.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL00024079
    OZ člen 82, 82/2. ZM člen 1, 3, 3/2, 16, 16/1.
    bianco menica - trasirana lastna menica - pooblastilo za izpolnitev bianco menice - menična izjava - zavarovanje terjatve - ugovori iz temeljnega posla - abstraktnost menične obveznosti - napake volje - razlaga spornih določil
    Na podlagi toženkine menične izjave s pooblastilom za izpolnitev je tožnica veljavno izpolnila bianco menico glede vseh bistvenih sestavin, v skladu s toženkinim pooblastilom za izpolnitev.

    Ker toženka ni dolžnica (porok) iz temeljnega razmerja, je njena menična obveznost abstraktna, kar pomeni, da je njena menična obveznost neodvisna od temeljnega posla.

    Zatrjevane napake volje (podpis menične izjave v zmoti oziroma, zaradi zavedenosti), bi toženka morala uveljavljati z oblikovalno tožbo.
  • 1
  • od 12
  • >
  • >>