Če je bil storjen prekršek zaradi prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti in je prekrškovni organ hitrost vozila ugotovil s posebnimi tehničnimi napravami, niso podane okoliščine, ki bi narekovale izdajo posebnega plačilnega naloga po prvem odstavku 57. a člena ZP-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004420
ZP-1 člen 52, 52/1, 52/2-7, 62, 62/1-2.ZVCP-1 člen 23, 23/1-66.URS člen 22.
postopek o prekršku - organi za odločanje o prekršku – redni sodni postopek - hitri postopek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – voznik začetnik – enako varstvo pravic
Enako varstvo pravic voznikov in voznikov začetnikov bo zagotovljeno, če bo sodišče, ki je na podlagi 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 pristojno odločati o prekrških, za katere je predpisana sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu, odločalo tudi o prekrških, ki jih stori voznik začetnik, za katere je (poleg globe) predpisana stranska sankcija 7 ali več kazenskih točk v cestnem prometu.
ZP-1 člen 27, 156, 156/1-4.ZMer-1 člen 27, 27/1-3.
kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev prekrška - stek – merilo, katerega oznaka redne oziroma izredne overitve je prenehala veljati
Prekršek po določbi 3. točke 1. odstavka 27. člena ZMer-1 je storjen s tem, ko storilec uporabi (eno samo) merilo, katerega oznaka redne oziroma izredne overitve je prenehala veljati. Namen zakonodajalca je bil sankcionirati kršitev predpisa za vsako posamezno merilno napravo.
ZP-1 člen 55, 156, 156/1-1, 171.ZKP člen 427.URS člen 22, 29.
postopek pred prekrškovnim organom - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Iz 22. člena Ustave izhaja obveznost prekrškovnega organa oziroma sodišča, da v ustrezni fazi postopka o prekršku navedbe strank vzame na znanje, pretehta njihovo relevantnost in se do tistih navedb, ki so za odločitev o zadevi bistvene, v obrazložitvi odločbe opredeli.
obstoj prekrška – zakonski znaki prekrška - mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi – ugotavljanje prisotnosti psihoaktivnih snovi
Opis dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje, da je storilec vozil v javnem cestnem prometu osebni avtomobil pod vplivom psihoaktivnih zdravil, kar je bilo ugotovljeno po opravljenem strokovnem pregledu, saj je iz toksikološke preiskave razvidno, da je imel v urinu prisotne opioide, vsebuje vse znake prekrška po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 131. člena ZVCP-1.
Na podlagi drugega odstavka 46. člena ZP-1 je mogoče popraviti tehnične oziroma formalne napake in pomanjkljivosti v odločbi, ni pa dopustno vsebinsko posegati v izrek odločbe tako, da se storilcu poleg že izrečene glavne sankcije za prekršek izreče še stranska sankcija.
plačilni nalog – pogoji za izdajo plačilnega naloga – dokazni postopek – vročanje – osebno vročanje
Če je prekrškovni organ izvedel poseben postopek, s katerim se je ugotavljalo in zbiralo dokaze o tem, ali je bil storjen prekršek, niso izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga.
ZP-1 člen 156, 156/1-1.ZVCP-1 člen 32, 32/1-1, 32/7d.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – zakonski znaki prekrška – prekoračitev hitrosti – opis dejanja
Opis dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje, da je storilec vozil po regionalni cesti v naselju in pri tem najvišjo dovoljeno hitrost prekoračil za 31 km/h, s čimer je ravnal v nasprotju s 1. alinejo prvega odstavka 32. člena ZVCP-1, vsebuje vse znake prekrška po določbi točke d) sedmega odstavka 32. člena ZVCP-1.
ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2.ZIZ člen 15, 35, 35/2, 40c, 40c/1, 100, 100/1, 136.
pristojnost – krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – pristojnost za izvršbo na denarna sredstva – prebivališče dolžnika
Za izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet (v predlogu upnika prvo navedeno sredstvo izvršbe – glej drugi odstavek 35. člena ZIZ), se uporabljajo določbe o izvršbi na denarno terjatev, če zakon ne določa drugače (136. člen ZIZ), za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev pa je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče (prvi odstavek 100. člena ZIZ).
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - služenje vojaškega roka - poškodba pri vojaški vaji - padec na poledenelih tleh - nevarna dejavnost - višina odškodnine
Relativno bistveno procesno kršitev je mogoče uveljavljati v reviziji samo, če so storjene na drugi stopnji ali pa če so bile izvirno storjene na prvi stopnji, pa jih pritožbeno sodišče ni sankcioniralo, čeprav so bile s pritožbo uveljavljane.
Kumulacija objektivne in krivdne odgovornosti običajno pojmovno ni mogoča, saj obstoj krivdne odgovornosti večinoma izključuje obstoj objektivne odgovornosti.
Ko neka stvar oziroma dejavnost postane nevarna zaradi protipravnega ravnanja tretje osebe, je to lahko podlaga le za krivdno odgovornost.
najemno razmerje po SZ - neprofitno najemno stanovanje - odpoved najemne pogodbe - posebni odpovedni razlog - lastništvo primernega stanovanja ali stanovanjske stavbe - ugotavljanje okoliščin v zvezi z obstojem odpovednega razloga - odpravna odpovednega razloga
Če med lastnikom stanovanja in najemnikom obstaja spor o obstoju odpovednega razloga, mora lastnik stanovanja pogodbo odpovedati s tožbo (tretji odstavek 112. člena SZ-1). To pomeni, da sodišče v pravdi ugotavlja, ali so med trajanjem najemnega razmerja nastopile takšne okoliščine, ki opravičujejo odpoved najemnega razmerja. Obstoj odpovednega razloga se torej ugotavlja za nazaj in je že iz tega razloga stališče nižjih sodišč, ki sta sodili po stanju ob vložitvi tožbe, napačno.
Ob morebitnem zaključku, da je odpovedni razlog nastopil, vendar zaradi nastopa določenih okoliščin kasneje ob vložitvi tožbe ni bil več podan, je pomembno, kakšne so te kasneje nastale okoliščine, kakšni so njihovi učinki in ali lahko vplivajo na utemeljenost tožbenega zahtevka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov – sodnica okrajnega sodišča kot stranka v postopku – pristojnost okrožnega sodišča – skupna lokacija sodišč
Skupna lokacija okrajnega in okrožnega sodišča omogoča stike med sodniki obeh sodišč, vendar pa ta okoliščina uporabe določbe 67. člena ZPP sama zase ne utemeljuje.
ZPP člen 39, 182, 182/3, 374, 374/2, 377. Splošni pogoji za življenjsko zavarovanje ŽZ-90/A člen 14, 14/5. Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-88 člen 14, 14/1.
Pri navidezni kumulaciji tožbenih zahtevkov se zahtevek presoja po največjem od uveljavljanih tožbenih zahtevkov tako glede višine glavnice kot glede začetka teka zamudnih obresti. Tožnik želi doseči zgodnejši začetek teka zamudnih obresti, pa čeprav od nižjega zneska glavnice. Zamudne obresti, ki so uveljavljane kot stranska terjatev, se pri pravici do revizije ne upoštevajo, za znižanje že prisojene glavnice pa tožnik nima pravno varovanega interesa.
Pri dogovoru z valutno klavzulo ima upnik pravico, da v primeru dolžnikove zamude s plačilom tako dogovorjene obveznosti transformira dolžni znesek v domačo valuto, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0011120
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 62, 62/2, 84, 84/2. Temeljni zakon o zakonski zvezi (1965) člen 7.
premoženjska razmerja med zakonci – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – menjalna pogodba – posebno premoženje - formalna kupoprodajna pogodba – pravna narava pogodbe – pravni posli med zakoncema – darilo – vrnitev darila
Nepremičnina, ki jo je tožnik pridobil v zameno za nov osebni avtomobil z menjalno pogodbo z dne 4.6.1973, pred sklenitvijo zakonske zveze s toženko in v času, ko morebitna zunajzakonska skupnost med njima ni obstajala, je njegovo posebno premoženje.
ZOR člen 280, 283. ZFPPod člen 27, 27/5. ZGD člen 394, 394/2.ZPP člen 285.
prekluzivni rok - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - actio pauliana - prenehanje terjatve - obstoj zapadle terjatve - prevzem obveznosti izbrisane družbe - uveljavljanje terjatve proti družbeniku
Upnik ne more uspeti s tožbenim zahtevkom za izpodbijanje dolžnikovega pravnega dejanja, če je njegova terjatev prenehala obstajati. Zaradi prekluzivne narave roka za uveljavljanje terjatve proti družbeniku izbrisane družbe je tožnikova terjatev prenehala že pred izdajo prvostopenjske sodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov – uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku – manjše sodišče
Zaposlitev tožnice pri sodišču, ki obravnava njeno tožbo, v konkretni zadevi pomeni drug tehten razlog v smislu navedene zakonske določbe. Gre namreč za sodišče z manjšim številom sodnikov in zaposlenih, zaradi česar ima tožnica z njimi pogoste in neposredne stike. Zato bi lahko bila prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.