carina – revizija – dovoljenost - pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – naknadni obračun carinskega dolga
V obravnavanem primeru je vsebina zadeve vprašanje, ali carinski dolg obračunati v skladu z določbami o naknadnem obračunom carine po CZ ali na podlagi določb o obnovi postopka po ZUP. O tem vprašanju pa je vrhovno sodišče že večkrat zavzelo enako stališče (opr. št. X Ips 329/2006, X Ips 330/2006, X Ips 917/2006, X Ips 918/2006), od katerega izpodbijana sodba ne odstopa, zato ni podan zatrjevani odstop od sodne prakse.
Glede na to, da dejansko stanje ni popolno ugotovljeno, saj se z gotovostjo ne da ugotoviti, v katero kategorijo spada lokacija predvidenega posega in posledično, katere določbe PUP je potrebno uporabiti, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbo tožnikov in potrdilo odločbo tožene stranke, s katero je bila razveljavljena odločba prvostopenjskega organa in zadeva vrnjena organu v ponovno odločanje. V obravnavani zadevi organ prve stopnje v obnovljenem postopku ni razveljavil lokacijskega dovoljenja (ki je že postalo pravnomočno), zato je pravilno hkrati odločal tudi o gradbenem dovoljenju. Posledica izdaje sklepa o dovolitvi obnove pomeni zadržanje učinkov odločbe, na katero se obnova nanaša. Šele ko postane v obnovljenem postopku odločba o razveljavitvi odločbe, s katero je bil pravnomočno končan prejšnji postopek, pravnomočna, odpadejo učinki prejšnje odločbe.
ukrep tržnega inšpektorja – opredelitev oglaševanja – zavajajoče oglaševanje – oglaševanje zdravilnih učinkov proizvoda, čeprav ne gre za zdravilo
Če gre za oglaševanje, ki reklamira zdravilne učinke proizvoda, ki ni registriran kot zdravilo, gre za kršitev ZVPot, ker je tako oglaševanje artiklov zavajajoče.
Lokacijsko dovoljenje se za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji in za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, kjer je sicer v skladu z 49. členom ZUN graditev prepovedana, izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija, le-ta pa mora upoštevati prostorske ureditvene pogoje. Ker po presoji vrhovnega sodišča v pritožbi v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, razen če je dejansko stanje ugotavljalo prvostopenjsko sodišče samo, se vrhovno sodišče do pritožbenih navedb v zvezi z zmotno in nepopolno ugotovitvijo dejanskega stanja ni opredeljevalo.
carine - revizija - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje - pooblastilo ministra - naknadni obračun carinskega dolga - zavrženje revizije
Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
carine - revizija – dovoljenost - pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – plačilo zamudnih obresti
V obravnavanem primeru je vsebina zadeve vprašanje upravičenosti carinskega dolžnika do plačila obresti od dneva vplačila do dneva vračila plačanega carinskega dolga, ko je prvostopenjski carinski organ carinskemu dolžniku le-tega povrnil na podlagi 2. odstavka 158. člena Carinskega zakona (CZ; Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95) in upravičenost carinskega dolžnika do povračila stroškov postopka, nastalih v upravnem postopku. Vprašanje, ki ga tožeča stranka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje (pooblastilo državne podsekretarke), zato ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve. Vprašanje pooblastila državne podsekretarke tožeča stranka navaja zgolj kot razlog za dovoljenost revizije in je glede na vsebino zadeve in revizijske ugovore zgolj stransko vprašanje v tej zadevi.
Glede na to, da se z vsemi obravnavanimi pritožbami (ki vsebujejo iste pritožbene razloge) izpodbijajo sklepi, ki so bili izdani na isti pravni podlagi in ob podobnem dejanskem stanju, ter glede na to, da sta v vseh primerih stranki spora isti, je Vrhovno sodišče pritožbene postopke združilo v skupno obravnavanje.
ZDR člen 11, 11/2, 13, 13/2, 15, 15/3, 16, 204, 204/3.OZ člen 86.ZDSS-1 člen 41, 41/1.
ničnost - sodno varstvo - avtorska pogodba - pogodba o zaposlitvi - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Ne glede na to, kako je bil tožbeni zahtevek postavljen in kako je bilo o njem odločeno, ne gre niti za uveljavljanje ničnosti pogodbe o zaposlitvi po ZDR, niti za uveljavljanje ničnosti avtorske pogodbe po OZ. Gre za zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja (prvi odstavek 41. člena ZDSS-1) in posledično za ugotovitev nezakonitosti prenehanja takega delovnega razmerja: torej za ugotovitev, da je bila (dejansko) sklenjena pogodba o zaposlitvi in ne avtorska pogodba, ki je kot pogodba o zaposlitvi nezakonita prenehala. V takem primeru mora delavec sodno varstvo uveljavljati na podlagi tretjega odstavka 204. člena ZDR.
kolektivni delovni spor - nezakonitost stavke - napoved stavke - čas od napovedi do začetka stavke
Organizator stavke oziroma stavkovni odbor ne more napovedati stavke s tem, da določi le stavkovne zahteve in ne opredeli časa začetka stavke, saj v takšnem primeru ni jasno, kdaj bo do stavke prišlo oziroma ali bo do nje sploh prišlo. Datuma stavke tudi ne more naknadno določiti že naslednji dan po tem, ko delodajalec ne ugodi stavkovnim zahtevam. Sklep o začetku stavke je namreč popoln šele takrat, ko vsebuje vse elemente, ki jih določa zakon, od takšne napovedi do začetka stavke pa mora preteči najmanj pet dni.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečajni postopek - odstavitev stečajnega upravitelja - ugovor upravitelja zoper sklep o odstavitvi - pravno sredstvo upnika zoper sklep o zavrnitvi predloga za odstavitev upravitelja
Po 2. odstavku 82. člena ZPPSL ima proti sklepu o odstavitvi stečajni upravitelj pravico do ugovora, o katerem dokončno odloča stečajni senat. Iz pravkar povzetega besedila 2. odstavka 82. člena ZPPSL sledi, da je ugovor pravno sredstvo stečajnega upravitelja proti sklepu o njegovi odstavitvi. To določilo se tako ne nanaša na vprašanje, katero pravno sredstvo ima upnik proti sklepu o zavrnitvi njegovega predloga za odstavitev stečajnega upravitelja. Zato je treba uporabiti splošno pravilo iz 1. odstavka 13. člena ZPPSL, ki določa, da je v stečajnem postopku zoper sklep sodišča prve stopnje dopustna pritožba.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi – izročitev delovne knjižice – rok za sodno varstvo
Tudi očitno nepravilno postopanje delodajalca pri prenehanju oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu – s tem, da delavcu le zaključi delovno knjižico in mu jo izroči – ne podaljša materialnega prekluzivnega roka, v katerem lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi oziroma drugega načina prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
dovoljenost revizije zoper sklep - postulacijska sposobnost - vložitev revizije po odvetniku - vložitev revizije po zakonitem zastopniku brez pravniškega državnega izpita
Postulacijska sposobnost je pogoj za vsebinsko obravnavo vsake revizije, tudi tiste, ki je vložena zoper sklep sodišča druge stopnje o zavrženju pritožbe ali o potrditvi sklepa sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže (tretji odstavek 384. člena ZPP), razen če ni presojana odločitev o zavrženju pravnega sredstva utemeljena ravno na pomanjkanju te predpostavke.
vročanje - vročanje s fikcijo - obvestilo o prispelem pismu - navedba naslovnika na obvestilu o prispelem pismu - vročitev predloga za začetek stečajnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
Ker na obvestilu o (sicer pravilno naslovljenem) prispelem pismu ni bila navedena (niti skrajšana) dolžnikova firma, ni mogoče šteti, da je bilo dolžniku sporočeno, da ga na pošti čaka nanj naslovljeno pisanje, ki se bo po 141. členu ZPP štelo za vročeno, če ga v določenem roku ne bo prevzel.
poškodba pri delu – vzrok invalidnosti I. kategorije - vzročna zveza
Vzročna zveza daje odgovor na vprašanje, katero dejstvo je povzročilo določeno posledico oziroma škodo. To dejstvo pa se glede na določbo 30. člena ZPIZ ne nanaša le na vzrok poškodbe, saj mora biti ob tem podana tudi zveza z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi takšnega dela ali dejavnosti pa mora biti poškodovanec tudi zavarovan.
učitelj - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi - predvideno zmanjšanje vpisa dijakov
Ob realni oceni o pričakovanem zmanjšanju vpisa dijakov za zakonitost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas niti ni bistveno, ali v naslednjih letih dejansko pride do bistvenega zmanjšanja vpisa dijakov in ali dejansko pride do prenehanja potreb po delu učitelja. Dovolj so že realna predvidevanja, da do takega zmanjšanja vpisa lahko pride.
ZPP člen 39, 377, 490. ZOR člen 394. OZ člen 371. ZPOMZO člen 1.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - zmotna uporaba materialnega prava - glavne in postranske terjatve - višina glavnice - revalorizirana glavnica - revalorizacijski del obrestne mere - pravilo ne ultra alterum tantum
Glavnica je osnovni del dolga oziroma terjatve iz pravnega razmerja, katere predmet je vsota denarja; gre za tisto število denarnih enot, na katero se glasi takšna obveznost. Zamudne obresti pa so stranska terjatev, ki ne izgubi svoje narave, tudi če je pripisana h glavnici in tudi če obrestno mero sestavlja temeljna obrestna mera kot revalorizacijski del obrestne mere.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – začasno povečan obseg dela – nadaljevanje dela – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Delodajalec lahko na podlagi prvega odstavka 52. člena ZDR sklene z delavcem pogodbo o zaposlitvi za določen čas le, če je podan kateri od v zakonu navedenih razlogov. Ker zatrjevani zakonski razlog začasno povečanega obsega dela, zaradi katerega je tožnik sklepal pogodbo o zaposlitvi, ni bil ugotovljen, je sodišče na podlagi 54. člena ZDR utemeljeno presodilo, da je tožena stranka s tožnikom sklepala sporne pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z zakonom in se zato šteje, da so bile sklenjene za nedoločen čas.
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 66, 66/1-1.
disciplinski postopek – učitelj - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja – zahteva za uvedbo disciplinskega postopka – obseg sodne presoje – ustavitev disciplinskega postopka
Disciplinski organi in tudi sodišče so vezani na opis kršitve, ki se očita delavcu in ki mora biti navedena že v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka.
vojaška dolžnost - razporejanje - količnik za določitev osnovne plače - vojaški pilot pripravnik
Sodišče druge stopnje je najmanj preuranjeno zaključilo, da tožnik v spornem obdobju na podlagi pogodbe o zaposlitvi ni bil razporejen tudi na dolžnost pripravnika za vojaškega pilota. Pogodba o zaposlitvi res nalaga toženi stranki, da se za tako imenovanje na dolžnost izda posebna odredba ali ukaz. Z vidika pravic delavca pa bi bila lahko pomembna tudi dejanska odreditev dela na drugi dolžnosti oziroma izrecno soglasje pristojnih nadrejenih za operativno opravljanje dela na taki dolžnosti. V tožnikovem primeru bi se lahko taka odreditev dolžnosti kazala že v operativnem omogočanju uporabe sredstev, značilnih za usposabljanje pripravnika za vojaškega pilota in formalno spremljanje takšnega pripravništva s strani pristojnih nadrejenih oseb.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – vabilo na zagovor - razlog za odpoved
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, če delodajalec ne dokaže odpovednega razloga ali če postopka odpovedi ne izpelje tako, kot to predpisuje ZDR.