azil - mednarodna zaščita - pospešeni postopek - dejanja preganjanja
Spor tožnika na volišču z osebo nasprotne stranke in dejstvo, da je imela tožnica zaradi obeska v obliki križa težave pri zdravniku, ne ustrezajo lastnostim dejanja preganjanja v smislu 26. člena ZMZ oziroma 1.A člena Ženevske konvencije.
obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja
Življenjska skupnost pravdnih strank je prenehala v decembru 1991 in ni bila več vzpostavljena, njuni stiki po tem obdobju pa po jasnih razlogih prvostopenjskega sodišča tudi niso več imeli izvenzakonski skupnosti ustrezne vsebine. Zato v februarju 1992 kupljeno stanovanje ni skupno premoženje, saj ni bilo pridobljeno z delom v času trajanja izvenzakonske skupnosti.
Sklep po 355. členu ZPP, s katerim sodišče druge stopnje ugodi pritožbi tako, da razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo temu sodišču v novo sojenje, ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Zato revizija zoper tak sklep ni dovoljena.
Solidarnost dolžnikov se ne domneva, temveč mora biti izrecno opredeljena v tožbenem zahtevku ali izreku sodbe. V primeru, da denarna obveznost ni opredeljena kot nerazdelna obveznost, gre za deljivo obveznost.
Kadar se z revizijo izpodbija samo odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, je treba šteti, da je vrednost spornega predmeta enaka nič, zato toženkina revizija v tem delu ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče na podlagi določbe 377. člena v zvezi drugim odstavkom 374. člena ZPP zavrglo.
Glede zatrjevanj, da sta nižji sodišči nepravilno ločevali odločitvi po tožbi in nasprotni tožbi, saj gre za en življenjski dogodek, pa revizijsko sodišče pojasnjuje, da gre za dve samostojni dajatveni tožbi glede terjatev, ki bi se sicer lahko pobotali. Ali bo do pobotanja dejansko prišlo, pa je odvisno od ravnanja strank po koncu pravdnega postopka. Nižji sodišči bi namreč ravnali napačno, če bi zavrnili zahtevek do višine pobotanja ter tožbi ugodili le za preostanek terjatve.
vzročna zveza - krivdna odgovornost - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - posredni oškodovanci - povrnitev škode - odgovornost zdravstvene ustanove - zdravniški pregled nabornika - samomor vojaka med služenjem vojaškega roka - opustitev zdravljenja - protipravnost ravnanja - solidarna odškodninska odgovornost - odškodnina zaradi smrti bližnjega
Glede na konkretne okoliščine primera je upravičen očitek prvi toženi stranki, da pregleda nabornika ni opravila tako kot bi morala in da je posledično odgovorna za nastalo škodo, saj je tragični dogodek izzvalo prav prilagajanje na vojaško življenje, ki je bilo za pokojnega težje.
Zagotovljena mora biti informiranost zdravnikov in sester o celovitem zdravstvenem stanju pacienta, tako da je temu zagotovljena celovita zdravstvena oskrba s potrebno stopnjo nadzora.
pravica do nadomestila - jamstveni in preživninski sklad - položaj stranke - preživninski zavezanec
Postopek za uveljavljanje nadomestila preživnine je namenjen izključno varstvu in koristim mladoletnega otroka. Katerakoli druga oseba (predvsem preživninski zavezanec) ne more imeti položaja stranke, saj se o njegovih pravicah in obveznostih v tem postopku ne odloča.
Za obstoj kaznivega dejanja ogrožanja varnosti je odločilno, da se je oškodovanec z grožnjo seznanil in da je pri njem vzbudila občutek ogroženosti, v primeru ustnih groženj pa so te lahko izrečene tudi posredno preko tretje osebe.
Glede na to, da se z obravnavanimi revizijami (ki vsebujejo enake revizijske razloge) izpodbijajo sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, gre torej za več postopkov o istem predmetu, ter glede na to, da sta stranki spora v vseh primerih isti, je Vrhovno sodišče te postopke združilo v skupno obravnavanje in odločanje.
razpravno načelo - trditveno breme - obstoj dejstva - naknadna odobritev pogodbe o delu - poslovodstvo brez pooblastila
Če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, je sodišče dolžno šteti, da to dejstvo ne obstaja. V pravdi ni bila postavljena trditev, da je toženka odobrila pravni posel (nasprotno: tožnik je vseskozi trdil, da je L. imel veljavno pooblastilo, ta trditev pa naknadno odobritev logično izključuje) in zato tudi sodišče pravilno tega dejstva ni ugotavljalo.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – telesne bolečine - strah odškodnina za posamezne oblike in za celotno nepremoženjsko škodo – ustreznost primerjalnih zadev
Revizijsko sodišče se je ukvarjalo z vprašanji o obeh elementih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti kot pravno priznane oblike nepremoženjske škode, o razmerju med prisojo za posamezne oblike in za celotno nepremoženjsko škodo in o ustreznosti primerov, ki jih revidenti ponujajo za primerjavo.
CZ člen 154, 154/5.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-2, 260/1-5, 263, 263/2.ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1. ZUS člen 50, 50/2, 72, 72/4.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – ponarejeno potrdilo o poreklu – subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – verodostojnost potrdila o poreklu – sojenje brez glavne obravnave – načelo zaslišanja stranke
Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka, ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke, niso pravno pomembni. V obnovi po uradni dolžnosti se razmerje med organom in stranko vzpostavi s sklepom o obnovi, zato bo tožeča stranka šele v obnovljenem postopku imela vse pravice, ki jih strankam zagotavlja ZUP.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 34, 34/2, 36, 36/1-6, 64, 64/2.
dovolitev javne prireditve – tožba – pravni interes – poseg v ustavne pravice
Če si stranka s tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja, za tožbo nima pravnega interesa, zato jo je treba zavreči. Tožnik kot stranski udeleženec postopka v zvezi z odobritvijo javne prireditve si s tožbo svojega pravnega položaja ne more izboljšati, saj je bila javna prireditev izvedena pred vložitvijo tožbe. V primeru, ko ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo, ne gre za upravni spor zaradi posega v ustavne pravice.
ZZZDR člen 103, 103/1, 105a, 105a/2, 123, 129, 129a, 131, 131a, 131c.ZPP člen 216, 370, 370/3.
razmerja med starši in otroki – preživljanje otoka – določitev višine preživnine po prostem preudarku – začetek obveznosti za plačilo preživnine – oblika preživljanja – preživljanje v denarju – preživljanje na drugi način – darilo
Pravilo iz 216. člena ZPP pomeni poseben način ugotavljanja pravno relevantnih dejstev, ki ostanejo dejstva, ne glede na to, ali so ugotovljena s pomočjo dokazov ali z uporabo 216. člena ZPP.
Za čas pred izdajo sodbe se sme preživnina prisoditi le na zahtevo v tožbi ali nasprotni tožbi in sicer od dneva vložitve zahteve. Če sodišče o tem odloči po uradni dolžnosti, pa od dneva izdaje sodbe.
Roditelj, ki je dolžan preživljati svoje mladoletne otroke, ne more sam izbrati, ali bo plačeval določen denarni znesek kot preživnino ali pa jim bo zagotovil preživljanje na drug način, ampak mora preživnino dajati v denarju. Če to ni mogoče v celoti ali če se stranki drugače sporazumeta, se preživljanje lahko daje tudi na drug način.
gradbeništvo – legalizacija posega – gradbeno dovoljenje ali priglasitev del - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker dejansko stanje ni popolno ugotovljeno, saj prvostopenjski upravni organ sploh ni ugotavljal, kakšen poseg predstavlja izgradnja norma plošče, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbo tožnika in potrdilo odločbo tožene stranke, s katero je bila odpravljena prvostopenjska odločba in zadeva vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločilna dejstva - razlogi ta revizijo - ura škodnega dogodka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Res je, da v sodbah sodišč prve in druge stopnje ni natančne opredelitve o uri škodnega dogodka, vendar to ni odločilno dejstvo v pomenu določbe 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP spričo v postopku z revizijo neizpodbojne dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje (tretji odstavek 370. člena ZPP), da je v noči s 30.8. na 31.8.1986 tožnika zvlekel iz lokala po predhodnem prepiru z njim prav toženec.
ZUS-1 člen 42, 42/1, 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 84, 84/2.ZPP člen 42, 42/1.
carine - obnova postopka - revizija - dovoljenost - vrednostni kriterij - pravica,izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice za stranko - trditveno in dokazno breme - predlog za izdajo začasne odredbe - združitev revizijskih postopkov
Spor o dovoljenosti obnove postopka obračuna carinskih dajatev, v katerem je carinski organ odločil le o dovolitvi in obsegu obnove carinskega postopka, ni spor, ki je izražen v denarni vrednosti, zato dovolitev revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev.