Glede na to, da je bila sporna odločba prvostopenjskega davčnega organa izdana v času, ko zastaranje še ni nastopilo, po presoji vrhovnega sodišča iz tega razloga ne more biti nezakonita. Vprašanje, ali je bila taksa tudi dejansko prisilno izterjana pred nastopom zastaranja, pa ni vprašanje tega postopka.
vzdrževanje in urejanje lokalnih cest – sodna pristojnost - zavrženje tožbe
Odločanje o zadevah, ki jih po Zakonu o lokalni samoupravi samostojno opravljajo občine, med temi zadevami je tudi vzdrževanje in urejanje lokalnih javnih cest, ne spada v sodno pristojnost.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – protipravnost – skrajna sila – poškodovanje tuje stvari - premoženjskopravni zahtevek
V koliziji dveh pravno zavarovanih interesov oziroma dobrin je mogoče presojati izključitev protipravnosti izvršenega dejanja z vidika pogojev, predpisanih za skrajno silo (12. člen KZ).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004363
KZ člen 21.
kršitev kazenskega zakona – pravna zmota – sklicevanje na pravno zmoto – veroizpoved
Ker je že trditev obsojenca, da je izvajal nasilje nad ženo v skladu s Koranom, očitno neutemeljena, nadaljnja presoja zatrjevanj v zahtevi, da je bil v posledici tega v pravni zmoti, ni potrebna.
ZUP člen 226, 226/2, 258, 258/1. ZDavP člen 38, 38/5-1, 39.
zahteva za predložitev evidenc – sklep procesnega vodstva
Zahteva za predložitev davčnih evidenc je vsebinsko gledano sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni posebne pritožbe, saj jo ZDavP izrecno ne predvideva.
ukrep gradbenega inšpektorja - revizija – dovoljenost - trditveno in dokazno breme – pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – navedba odločb vrhovnega sodišča, od katerih odstopa izpodbijana odločitev - konkretizacija zelo hudih posledic
Po ustaljeni upravno sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up 858/08 z dne 3.6.2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
Tako imenovana „ponovljena“ registrska tablica, pritrjena na zadnji strani priklopnika, predstavlja krivo javno listino, saj je ni izdal pristojni upravni organ. V tujini izdelana registrska tablica ni le kopija izdane tablice, ampak ponaredek.
Za pojem „stanovanja“ oziroma drugih tujih prostorov po 36. členu Ustave RS je odločilno, da gre za zaključeno celoto prostorov, ki jih določena oseba uporablja za bivanje, kjer živi sama ali skupaj z bližnjimi in kamor spusti le osebe, ki jim dovoli vpogled v najbolj skrita področja svojega življenja. To so prostori, v katerih se pričakuje zasebnost in ki jih je mogoče preiskati le na način, predpisan v procesnem zakonu.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz - odvzem krvi – privolitev – razlogi o odločilnih dejstvih – odločba o kazenski sankciji - odmera kazni
Dokaz, pridobljen z analizo krvi, odvzeto vinjenemu obdolžencu, ni bil pridobljen nezakonito, če mu je bila na podlagi odredbe policije odvzeta kri brez njegove privolitve. Enako bi veljalo tudi v primeru nezavesti obdolženca v času odvzema.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – pravnomočnost - delna pravnomočnost
Zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče vložiti le v tistih primerih, v katerih je sodba (glede posameznega obdolženca ali več njih) kot celota postala (formalno in materialno) pravnomočna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004421
ZKP člen 372, 372/1-1.KZ člen 325. ZVCP člen 27, 27/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa – hitrost – pričakovana ovira - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče, ki je v izpodbijani pravnomočni sodbi ugotovilo odločilna dejstva glede hitrosti obtoženkine vožnje in protipredpisne hoje peške, je utemeljeno presodilo, da je peška za obtoženko predstavljala nepričakovano oviro in sprejelo pravni zaključek, da ni dovolj dokazov za zaključek o kršitvi določb Zakona o varnosti cestnega prometa in s tem o storitvi kaznivega dejanja.
postopek za izdajo kaznovalnega naloga – pravice obrambe
V postopku za izdajo kaznovalnega naloga (v katerem sodišče obdolžencu na predlog državnega tožilca brez glavne obravnave izreče določeno kazensko sankcijo) ima obsojenec z vložitvijo ugovora možnost, da doseže razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu, izvedbo glavne obravnave in izvajanje predlaganih dokazov.
gradbeno dovoljenje – pravica graditi na zemljišču - dokazilo
Po določbi 36. člena ZGO mora investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja predložiti med drugim tudi dokaz, da ima pravico graditi na določenem zemljišču. O tem, ali je ta pogoj izkazan, se presoja v vsaki konkretni zadevi glede na izkazane dejanske okoliščine.
denacionalizacija - skrbnik vrnjenega premoženja – pravni interes za tožbo
Tožnica je bila postavljena za skrbnico premoženja, ki se v postopku denacionalizacije vrača njenemu pokojnemu očetu kot upravičencu in to s širšimi pooblastili (za celotno hišo) kot je bilo dano njenemu bratu. Zato si s tožbo ne more pridobiti boljšega pravnega položaja in je zato sodišče pravilno zavrglo njeno tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa.
revizija ali pritožba – nedovoljeno pravno sredstvo – uveljavitev ZUS-1
Ker je glede na določbo 107. člena ZUS-1 izpodbijana sodba postala s 1.1.2007 pravnomočna, pritožnica pa je svojo pritožbo vložila po uveljavitvi ZUS-1, je takšna pritožba, pri kateri pritožnica vztraja, nedovoljeno pravno sredstvo. Zoper pravnomočno sodbo je namreč glede na določbo 1. odstavka 83. člena ZUS-1 mogoče vložiti le revizijo.
Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. V obravnavanem primeru je vsebina zadeve vprašanje, ali carinski dolg obračunati v skladu z določbami o naknadnem obračunu carine po CZ ali na podlagi določb o obnovi postopka po ZUP. O tem vprašanju pa je Vrhovno sodišče že večkrat zavzelo enako stališče, od katerega izpodbijana sodba ne odstopa.
Nezmožnost plačila ni pritožbeni razlog, naveden v 75. členu ZUS-1. Lahko bi bila le razlog za taksno oprostitev, če bi tožeča stranka sodišču predložila pred opravo procesnih dejanj dokazila, ki jih za taksno oprostitev določa ZST. Tega pa tožeča stranka ni storila.
gradbeno dovoljenje - revizija – dovoljenost – trditveno in dokazno breme – vrednost spornega predmeta
Ker gre v obravnavani zadevi za spor glede izdaje gradbenega dovoljenja – legalizacije gradnje, ne gre za spor, v katerem bi bila pravica oziroma obveznost stranke vrednostno izražena, zato dovolitev revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev. Zgolj navedba vrednosti spornega predmeta na uvodni strani vloge – revizije, brez kakršnekoli dodatne navedbe v zvezi z dovoljenostjo revizije, po stališču Vrhovnega sodišča RS za dovolitev revizije ne zadostuje.
denacionalizacija - revizija - dovoljenost - vrednost izpodbijanega dela dokončnega akta - trditveno in dokazno breme
V obravnavani zadevi gre za spor o denacionalizaciji in sicer za spor glede odprave delne odločbe o vrnitvi zemljišč v naravi. Ker torej ne gre za spor, v katerem bi bila pravica oziroma obveznost stranke vrednostno izražena, revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
lokacijsko dovoljenje - gradbeno dovoljenje - odločanje v obnovljenem postopku
Posledica izdaje sklepa o dovolitvi obnove pomeni zadržanje pravnih učinkov odločbe, na katero se nanaša uvedena obnova, če gre za odločbo, ki se prisilno ne izvršuje, kot sta to v obravnavani zadevi lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Šele, ko postane v obnovljenem postopku odločba o razveljavitvi odločbe, s katero je bil pravnomočno končan prejšnji postopek, pravnomočna, odpadejo učinki prejšnje odločbe in so izpolnjeni pogoji za začetek postopka, v katerem se na novo obravnava prvotni zahtevek.