Za pojem „stanovanja“ oziroma drugih tujih prostorov po 36. členu Ustave RS je odločilno, da gre za zaključeno celoto prostorov, ki jih določena oseba uporablja za bivanje, kjer živi sama ali skupaj z bližnjimi in kamor spusti le osebe, ki jim dovoli vpogled v najbolj skrita področja svojega življenja. To so prostori, v katerih se pričakuje zasebnost in ki jih je mogoče preiskati le na način, predpisan v procesnem zakonu.
ukrep gradbenega inšpektorja - revizija – dovoljenost - trditveno in dokazno breme – pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – navedba odločb vrhovnega sodišča, od katerih odstopa izpodbijana odločitev - konkretizacija zelo hudih posledic
Po ustaljeni upravno sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up 858/08 z dne 3.6.2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
Tako imenovana „ponovljena“ registrska tablica, pritrjena na zadnji strani priklopnika, predstavlja krivo javno listino, saj je ni izdal pristojni upravni organ. V tujini izdelana registrska tablica ni le kopija izdane tablice, ampak ponaredek.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz - odvzem krvi – privolitev – razlogi o odločilnih dejstvih – odločba o kazenski sankciji - odmera kazni
Dokaz, pridobljen z analizo krvi, odvzeto vinjenemu obdolžencu, ni bil pridobljen nezakonito, če mu je bila na podlagi odredbe policije odvzeta kri brez njegove privolitve. Enako bi veljalo tudi v primeru nezavesti obdolženca v času odvzema.
ZUP člen 226, 226/2, 258, 258/1. ZDavP člen 38, 38/5-1, 39.
zahteva za predložitev evidenc – sklep procesnega vodstva
Zahteva za predložitev davčnih evidenc je vsebinsko gledano sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni posebne pritožbe, saj jo ZDavP izrecno ne predvideva.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004363
KZ člen 21.
kršitev kazenskega zakona – pravna zmota – sklicevanje na pravno zmoto – veroizpoved
Ker je že trditev obsojenca, da je izvajal nasilje nad ženo v skladu s Koranom, očitno neutemeljena, nadaljnja presoja zatrjevanj v zahtevi, da je bil v posledici tega v pravni zmoti, ni potrebna.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – protipravnost – skrajna sila – poškodovanje tuje stvari - premoženjskopravni zahtevek
V koliziji dveh pravno zavarovanih interesov oziroma dobrin je mogoče presojati izključitev protipravnosti izvršenega dejanja z vidika pogojev, predpisanih za skrajno silo (12. člen KZ).
vzdrževanje in urejanje lokalnih cest – sodna pristojnost - zavrženje tožbe
Odločanje o zadevah, ki jih po Zakonu o lokalni samoupravi samostojno opravljajo občine, med temi zadevami je tudi vzdrževanje in urejanje lokalnih javnih cest, ne spada v sodno pristojnost.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – pravnomočnost - delna pravnomočnost
Zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče vložiti le v tistih primerih, v katerih je sodba (glede posameznega obdolženca ali več njih) kot celota postala (formalno in materialno) pravnomočna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004421
ZKP člen 372, 372/1-1.KZ člen 325. ZVCP člen 27, 27/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa – hitrost – pričakovana ovira - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče, ki je v izpodbijani pravnomočni sodbi ugotovilo odločilna dejstva glede hitrosti obtoženkine vožnje in protipredpisne hoje peške, je utemeljeno presodilo, da je peška za obtoženko predstavljala nepričakovano oviro in sprejelo pravni zaključek, da ni dovolj dokazov za zaključek o kršitvi določb Zakona o varnosti cestnega prometa in s tem o storitvi kaznivega dejanja.
postopek za izdajo kaznovalnega naloga – pravice obrambe
V postopku za izdajo kaznovalnega naloga (v katerem sodišče obdolžencu na predlog državnega tožilca brez glavne obravnave izreče določeno kazensko sankcijo) ima obsojenec z vložitvijo ugovora možnost, da doseže razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu, izvedbo glavne obravnave in izvajanje predlaganih dokazov.
ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekt – nelegalna gradnja – gradbeno dovoljenje - lokacijska informacija – priglasitev del - časovna veljavnost predpisa
Inšpekcijski ukrep je bil pravilno izrečen po ZGO-1, saj inšpektor ne more izreči ukrepa po predpisih, ki ne veljajo več. Glede skladnosti gradnje pa je potrebno presojati gradnjo po materialnih predpisih, ki so veljali v času gradnje, kot tudi po predpisih, ki so veljali v času odločanja prvostopenjskega upravnega organa.
revizija - dovoljenost - vrednost spornega predmeta - trditveno in dokazno breme - zelo hude posledice za stranko
Ker gre v obravnavani zadevi za spor glede odobritve pravnega posla, ne gre za spor, v katerem bi bila pravica oziroma obveznost stranke vrednostno izražena, zato dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev. S sklicevanjem na storjene kršitve, ki naj bi jih pri odločanju zagrešilo sodišče prve stopnje, in napačno uporabo materialnega prava, ter na to, da kljub temu, da je izpolnjeval vse pogoje in imel prednostno pravico, pravni posel za nakup kmetijskega zemljišča ni bil sklenjen z njim, revident ni navedel in izkazal konkretnih posledic in razlogov, na podlagi katerih bi bila mogoča presoja, ali ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice.
Tožeča stranka je prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks vložila po opravljenem procesnem dejanju, za katerega je bilo treba plačati sodno takso, zato se tožeče stranke plačila sodne takse za pritožbo ne oprosti za nazaj.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1, 93, 93/2.ZPP člen 339, 339/2-3.
končni zapis o nadzoru nad izvajanjem programa zdravstvenih storitev – upravni akt – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – odločanje o civilnopravni pravici - stvarna pristojnost upravnega sodišča - revizija zaradi odstopa od sodne prakse
Končni zapis ni upravni akt, ker se z njim ne odloča o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristih stranke, niti drug akt, ki bi ga bilo mogoče na podlagi določb ZUS-1 izpodbijati v upravnem sporu ali v kakšnem drugem sodnem postopku.
končni zapis (nadzor nad opravljanjem zdravstvenih storitev) – akt, ki se izpodbija v upravnem sporu – sodno varstvo
V končnem zapisu ugotovljene nepravilnosti lahko vplivajo le na pogodbeno razmerje med tožečo in toženo stranko, saj bo na podlagi teh ugotovitev tožena stranka odločala o ukrepih zoper tožečo stranko, pri čemer pa ne gre za oblastveno odločanje nosilca javnih pooblastil, temveč za uveljavljanje pogodbenih pravic in obveznosti na podlagi sklenjene pogodbe. Zato končni zapis (ki vsebuje ugotovitve nadzorne komisije tožene stranke) ne uživa samostojnega sodnega varstva.
lokacijsko dovoljenje - gradbeno dovoljenje - odločanje v obnovljenem postopku
Posledica izdaje sklepa o dovolitvi obnove pomeni zadržanje pravnih učinkov odločbe, na katero se nanaša uvedena obnova, če gre za odločbo, ki se prisilno ne izvršuje, kot sta to v obravnavani zadevi lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Šele, ko postane v obnovljenem postopku odločba o razveljavitvi odločbe, s katero je bil pravnomočno končan prejšnji postopek, pravnomočna, odpadejo učinki prejšnje odločbe in so izpolnjeni pogoji za začetek postopka, v katerem se na novo obravnava prvotni zahtevek.
Nezmožnost plačila ni pritožbeni razlog, naveden v 75. členu ZUS-1. Lahko bi bila le razlog za taksno oprostitev, če bi tožeča stranka sodišču predložila pred opravo procesnih dejanj dokazila, ki jih za taksno oprostitev določa ZST. Tega pa tožeča stranka ni storila.
Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. V obravnavanem primeru je vsebina zadeve vprašanje, ali carinski dolg obračunati v skladu z določbami o naknadnem obračunu carine po CZ ali na podlagi določb o obnovi postopka po ZUP. O tem vprašanju pa je Vrhovno sodišče že večkrat zavzelo enako stališče, od katerega izpodbijana sodba ne odstopa.