Dopustitev revizije na podlagi 5. točke 31. člena in prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 je mogoča le zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, ne pa tudi zoper sklep o razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje, saj s tako odločitvijo postopek pred sodiščem ni končan.
stvarna pristojnost – delegacija pristojnosti – dvom v nepristranskost – sodnica kot tožeča stranka
Ker je tožnica sodnica na sodišču, ki bi bilo sicer stvarno pristojno za odločitev o njenem sporu, bi bil lahko podan dvom o nepristranskosti sodnikov tega sodišča.
stvarna pristojnost - delegacija pristojnosti – dvom v nepristranskost - sodnica kot tožeča stranka
Ker je tožnica sodnica na sodišču, ki bi bilo sicer stvarno pristojno za odločitev o njenem sporu, bi bil lahko podan dvom o nepristranskosti sodnikov tega sodišča.
dopustitev revizije – pritožbeni razlog – odstop od sodne prakse - razlika v plači – delovna uspešnost – sodno varstvo – sodna praksa sodišč združenega dela – stroški prevoza na delo
Ker je materialnopravna ureditev v ZDR/02 glede procesnih predpostavk oziroma pogojev za sodno varstvo drugačna, sodna praksa, ki se je glede tega oblikovala na podlagi določb bivšega Zakona o združenem delu, ne more biti pravno pomembna.
Vrhovno sodišče RS je na podlagi določb ZDR/02 o neposrednem uveljavljanju denarnih zahtevkov iz naslova razlike plače že oblikovalo sodno prakso, od katere glede tega vprašanja sodba sodišča druge stopnje ne odstopa.
Glede na vsebinsko identiteto določb o povračilu stroškov prevoza na delo, ki jih vsebujejo Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, SKPgd in Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije, ki kot kolektivna pogodba dejavnosti velja tudi za toženo stranko, se je sodišče utemeljeno sklicevalo na stališča, zavzeta glede pomena teh določb v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 190/2005, ki se sicer nanaša na razlago tovrstnih določb v kolektivni pogodbi gostinstva in turizma, tako da ni mogoče govoriti o odstopu od sodne prakse vrhovnega sodišča.
stvarna pristojnost – delegacija pristojnosti – dvom v nepristranskost - sodnica porotnica kot tožeča stranka
Iz priložene evidence o delu sodnice porotnice je razvidno, da je tožnica samo tekom zadnjega mandata kar sedemintridesetkrat sodelovala pri sojenju kot sodnica porotnica. Upoštevaje, da je sodelovala z vsemi sodnicami pri sodišču, bi se lahko vzbudil dvom o njihovi nepristranskosti pri vodenju postopka in sojenju v tožničini zadevi, zato je podan tehtni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZDSS-1 člen 31, 31/1-5, 32, 32/3.ZPP člen 367, 367/2.
revizija – pogoji za revizijo - vrednost spornega predmeta - odločanje o dopustitvi revizije
Tožnika sta zoper toženo stranko uveljavljala vsak svoj zahtevek, ki imata različno dejansko podlago, tako da bi bila lahko uveljavljana vsak s posebno tožbo. Vrednost spornega predmeta se zato določa glede na višino posamičnega zahtevka. Ker noben od glavnih zahtevkov ne dosega zakonske višine za dovoljenost revizije, je sodišče druge stopnje na podlagi 5. točke 31. člena ZDSS-1 utemeljeno odločalo o dopustitvi revizije.
Možnost pritožbene obravnave in v zvezi s tem pravnomočnega odločanja sodišča druge stopnje je izključena, če meritornega obravnavanja z dokaznim postopkom pred sodiščem prve stopnje sploh ni bilo - torej tudi glede prvostopenjskega procesno pravnega sklepa o zavrženju tožbe.
Zavrnilna prvostopenjska sodba po svoji naravi sicer predstavlja odločitev meritorne narave, vendar pa le-ta v celoti temelji na predhodnem (in po oceni sodišča druge stopnje napačnem) procesno pravnem zavrženju tožbe, zato jo je zaradi vsebinske odvisnosti tožbenih zahtevkov pritožbeno sodišče utemeljeno razveljavilo in vrnilo zadevo v novo sojenje.
kršitve ustavnih pravic - začasna odredba po uradni dolžnosti
Ker prvostopenjsko sodišče o tožnikovi tožbi ni odločalo brez odlašanja, bi lahko izdalo po uradni dolžnosti začasno odredbo po 3. odstavku 66. člena ZUS-1. V primeru odločanja o izdaji začasne odredbe po 3. odstavku 66. člena ZUS-1 pa je treba tudi obstoj predpisanega pogoja težko popravljive škode za tožečo stranko presojati v kontekstu varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so zagotovljene z URS.
Politična stranka lahko vloži listo kandidatov v posamezni volilni enoti, če listo kandidatov določijo člani politične stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v volilni enoti, in če listo kandidatov podpre s podpisi najmanj petdeset volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. V obravnavani zadevi ni sporno, da tri od petdesetih izjav podpore niso bile v skladu z zakonom. Čeprav je podpise izjav overila upravna enota, se pritožnica na to ne more uspešno sklicevati. Pozvana je bila na dopolnitev, vendar kljub zatrjevanju, da bo predložila druge izjave, ki jih že poseduje, tega ni storila, zato je bila lista pravilno zavrnjena.
Če obdolženec ne uporabi bančne kartice za dvig gotovine na bančnem avtomatu, ne gre za kaznivo dejanje zlorabe bančne kartice po 2. odstavku 253. člena KZ ampak za kaznivo dejanje goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ.
rok za vložitev tožbe – vročanje – zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Iz popisa oddanih pošiljk je razvidno, da sta bili tožniku vročeni dve odločbi z isto številko zadeve (ena dne 10.11.2004, druga pa 17.11.2004), kar je skladno tudi z navedbami toženke v odgovoru na tožbo, zato ni mogoče z gotovostjo trditi, da mu je bila odločba, izpodbijana s tožbo, vročena dne 10.11.2004 in posledično, da je zamudil 30-dnevni rok za vložitev tožbe.
ZKP člen 372, 372/1-4.KZ člen 212, 212/1-1, 217, 242.
kršitev kazenskega zakona - pravna kvalifikacija – velika tatvina - zakonski znaki kaznivega dejanja - uporaba ponarejene bančne kartice - vdor v računalniški sistem - goljufija
Uporaba ponarejene bančne kartice z neupravičeno pridobljeno PIN za vdor v bančni računalniški sistem, ki upravlja bančni avtomat, pomeni vdor v tuj zaprt prostor v smislu 1. točke 1. odstavka 212. člena KZ, ker to predstavlja premagovanje določenih ovir sicer brez uporabe fizične sile, toda z intelektualnim naporom za premagovanje računalniške sistemske zaščite dostopa do denarja v bančnem avtomatu, na nenavaden način in proti volji oškodovancev, bančni avtomat pa je tuj zaprt prostor, v katerem se hrani tuj denar.
V upravnem izvršilnem postopku je dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo; z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Revident bi moral v skladu s 5. členom Zakona o graditvi objektov, ki določa, da je uporabno dovoljenje pogoj za začetek uporabe objekta, ki je bil zgrajen ali rekonstruiran na podlagi gradbenega dovoljenja, ali se mu je na podlagi gradbenega dovoljenja spremenila namembnost, pridobiti uporabno dovoljenje že pred uporabo poslovno trgovskega objekta.
Če odredbe za hišno preiskavo v kazenskem spisu ni bilo, ker jo je državni tožilec pomotoma pozabil priložiti neposredni obtožnici, je sodišče druge stopnje, ki je samo pribavilo odredbo od državnega tožilstva, lahko ocenjevalo, ali je bila odredba izdana in ali je bila hišna preiskava opravljena zakonito.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004432
ZKP člen 371, 371/1-11, 372.KZ člen 212, 212/2, 333, 333/1. ZRud.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotja v odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - velika tatvina - kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine - obremenjevanje in uničenje okolja in prostora – blanketna norma - izkop peska - nadaljevano kaznivo dejanje – izkoriščanje rudnega bogastva - dovoljenje za izkoriščanje mineralnih surovin – vrednost mineralnih surovin – premoženjskopravni zahtevek
Kaznivo dejanje (velike) tatvine, storjene z izkoriščanjem rudnega bogastva, je storjeno, ko si storilec prilasti kamnino, ki jo je iz raščenega stanja predelal v uporabno razsuto stanje in jo napravil za premično stvar v smislu 211. člena oziroma 212. člena KZ v povezavi z desetim odstavkom 126. člena KZ.
V 372. členu ZKP naštete kršitve kazenskega zakona ne obsegajo kršitev premoženjskega materialnega prava, po katerem se ugotavlja utemeljenost premoženjskopravnega zahtevka.
carine – revizija – dovoljenost - pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – obnova carinskega postopka – zavrženje revizije
Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
denacionalizacija - revizija – dovoljenost – trditveno in dokazno breme – vrednost spornega predmeta – pomembno pravno vprašanje – državljanstvo
Po prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Da bi v obravnavani zadevi šlo za zadevo, v kateri bi bila predmet spora pravica do plačila odškodnine v smislu drugega odstavka 2. člena ZDen, pa revident v reviziji ne navaja. Ker torej ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - dokazni postopek - zaslišanje obdolženca - dopolnitev zagovora - pravice obrambe - branje zapisnika o prejšnji izpovedbi - soglasje strank - preložitev glavne obravnave
Opustitev vprašanja obsojencu po njegovem zagovoru, ali ima še kaj povedati, ni nujno v vzročni zvezi z zatrjevano obsojenčevo neaktivnostjo v dokaznem postopku.
začasna odredba – umik tožbe – ustavitev postopka – dovoljenost pritožbe zoper izdano začasno odredbo – pravni interes za pritožbo
Ker je bilo v obravnavanem sporu o tožbi že pravnomočno odločeno, izdana začasna odredba nima več nobenega pravnega učinka. Za začasno odredbo se le začasno, in sicer do pravnomočne sodne odločbe, zadrži izvršitev izpodbijanega akta (2. odstavek 32. člena ZUS-1). Zato je po presoji pritožbenega sodišča (tudi če je obstojal) prenehal pravni interes obeh pritožnikov za izpodbijanje sklepa, s katerim je bila kot nedovoljena zavržena pritožba zoper sklep o izdani začasni odredbi.