dopustitev revizije – pritožbeni razlog – odstop od sodne prakse - razlika v plači – delovna uspešnost – sodno varstvo – sodna praksa sodišč združenega dela – stroški prevoza na delo
Ker je materialnopravna ureditev v ZDR/02 glede procesnih predpostavk oziroma pogojev za sodno varstvo drugačna, sodna praksa, ki se je glede tega oblikovala na podlagi določb bivšega Zakona o združenem delu, ne more biti pravno pomembna.
Vrhovno sodišče RS je na podlagi določb ZDR/02 o neposrednem uveljavljanju denarnih zahtevkov iz naslova razlike plače že oblikovalo sodno prakso, od katere glede tega vprašanja sodba sodišča druge stopnje ne odstopa.
Glede na vsebinsko identiteto določb o povračilu stroškov prevoza na delo, ki jih vsebujejo Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, SKPgd in Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije, ki kot kolektivna pogodba dejavnosti velja tudi za toženo stranko, se je sodišče utemeljeno sklicevalo na stališča, zavzeta glede pomena teh določb v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 190/2005, ki se sicer nanaša na razlago tovrstnih določb v kolektivni pogodbi gostinstva in turizma, tako da ni mogoče govoriti o odstopu od sodne prakse vrhovnega sodišča.
stvarna pristojnost - delegacija pristojnosti – dvom v nepristranskost - sodnica kot tožeča stranka
Ker je tožnica sodnica na sodišču, ki bi bilo sicer stvarno pristojno za odločitev o njenem sporu, bi bil lahko podan dvom o nepristranskosti sodnikov tega sodišča.
stvarna pristojnost – delegacija pristojnosti – dvom v nepristranskost – sodnica kot tožeča stranka
Ker je tožnica sodnica na sodišču, ki bi bilo sicer stvarno pristojno za odločitev o njenem sporu, bi bil lahko podan dvom o nepristranskosti sodnikov tega sodišča.
Dopustitev revizije na podlagi 5. točke 31. člena in prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 je mogoča le zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, ne pa tudi zoper sklep o razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje, saj s tako odločitvijo postopek pred sodiščem ni končan.
Možnost pritožbene obravnave in v zvezi s tem pravnomočnega odločanja sodišča druge stopnje je izključena, če meritornega obravnavanja z dokaznim postopkom pred sodiščem prve stopnje sploh ni bilo - torej tudi glede prvostopenjskega procesno pravnega sklepa o zavrženju tožbe.
Zavrnilna prvostopenjska sodba po svoji naravi sicer predstavlja odločitev meritorne narave, vendar pa le-ta v celoti temelji na predhodnem (in po oceni sodišča druge stopnje napačnem) procesno pravnem zavrženju tožbe, zato jo je zaradi vsebinske odvisnosti tožbenih zahtevkov pritožbeno sodišče utemeljeno razveljavilo in vrnilo zadevo v novo sojenje.
stvarna pristojnost – delegacija pristojnosti – dvom v nepristranskost - sodnica porotnica kot tožeča stranka
Iz priložene evidence o delu sodnice porotnice je razvidno, da je tožnica samo tekom zadnjega mandata kar sedemintridesetkrat sodelovala pri sojenju kot sodnica porotnica. Upoštevaje, da je sodelovala z vsemi sodnicami pri sodišču, bi se lahko vzbudil dvom o njihovi nepristranskosti pri vodenju postopka in sojenju v tožničini zadevi, zato je podan tehtni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZDSS-1 člen 31, 31/1-5, 32, 32/3.ZPP člen 367, 367/2.
revizija – pogoji za revizijo - vrednost spornega predmeta - odločanje o dopustitvi revizije
Tožnika sta zoper toženo stranko uveljavljala vsak svoj zahtevek, ki imata različno dejansko podlago, tako da bi bila lahko uveljavljana vsak s posebno tožbo. Vrednost spornega predmeta se zato določa glede na višino posamičnega zahtevka. Ker noben od glavnih zahtevkov ne dosega zakonske višine za dovoljenost revizije, je sodišče druge stopnje na podlagi 5. točke 31. člena ZDSS-1 utemeljeno odločalo o dopustitvi revizije.
kršitve ustavnih pravic - začasna odredba po uradni dolžnosti
Ker prvostopenjsko sodišče o tožnikovi tožbi ni odločalo brez odlašanja, bi lahko izdalo po uradni dolžnosti začasno odredbo po 3. odstavku 66. člena ZUS-1. V primeru odločanja o izdaji začasne odredbe po 3. odstavku 66. člena ZUS-1 pa je treba tudi obstoj predpisanega pogoja težko popravljive škode za tožečo stranko presojati v kontekstu varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so zagotovljene z URS.
Politična stranka lahko vloži listo kandidatov v posamezni volilni enoti, če listo kandidatov določijo člani politične stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v volilni enoti, in če listo kandidatov podpre s podpisi najmanj petdeset volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. V obravnavani zadevi ni sporno, da tri od petdesetih izjav podpore niso bile v skladu z zakonom. Čeprav je podpise izjav overila upravna enota, se pritožnica na to ne more uspešno sklicevati. Pozvana je bila na dopolnitev, vendar kljub zatrjevanju, da bo predložila druge izjave, ki jih že poseduje, tega ni storila, zato je bila lista pravilno zavrnjena.
začasna odredba – umik tožbe – ustavitev postopka – dovoljenost pritožbe zoper izdano začasno odredbo – pravni interes za pritožbo
Ker je bilo v obravnavanem sporu o tožbi že pravnomočno odločeno, izdana začasna odredba nima več nobenega pravnega učinka. Za začasno odredbo se le začasno, in sicer do pravnomočne sodne odločbe, zadrži izvršitev izpodbijanega akta (2. odstavek 32. člena ZUS-1). Zato je po presoji pritožbenega sodišča (tudi če je obstojal) prenehal pravni interes obeh pritožnikov za izpodbijanje sklepa, s katerim je bila kot nedovoljena zavržena pritožba zoper sklep o izdani začasni odredbi.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - dokazni postopek - zaslišanje obdolženca - dopolnitev zagovora - pravice obrambe - branje zapisnika o prejšnji izpovedbi - soglasje strank - preložitev glavne obravnave
Opustitev vprašanja obsojencu po njegovem zagovoru, ali ima še kaj povedati, ni nujno v vzročni zvezi z zatrjevano obsojenčevo neaktivnostjo v dokaznem postopku.
denacionalizacija - revizija – dovoljenost – trditveno in dokazno breme – vrednost spornega predmeta – pomembno pravno vprašanje – državljanstvo
Po prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Da bi v obravnavani zadevi šlo za zadevo, v kateri bi bila predmet spora pravica do plačila odškodnine v smislu drugega odstavka 2. člena ZDen, pa revident v reviziji ne navaja. Ker torej ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev.
ZKP člen 148, 148/3, 355, 355/1, 371, 371/1-8, 371/2.URS člen 29, 29/1-3.
načelo neposrednosti - dokazni postopek - uradni zaznamek o zbranih obvestilih - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - načelo neposrednosti - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga
Če se priča v svoji izpovedbi na glavni obravnavi sklicuje na svojo izjavo policistom v predkazenskem postopku, ta s tem postane del njene izpovedbe in ne gre za dokaz, na katerega se sodba ne bi smela opirati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004379
ZKP člen 4, 9, 354, 354/1, 371, 371/1-5, 372, 372-1.
kršitve določb kazenskega postopka – pouk obdolžencu – pravica do zagovornika – jezik v postopku – pravica do prevajanja - prevod pisanj – identiteta med obtožbo in sodbo – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države
Če obsojenemu sodba ni bila prevedena v hrvaški jezik, ni bila kršena določba prvega odstavka 9. člena ZKP, ker se prevod pisanj vroči le, kadar sodišče, pri katerem je v uradni rabi tudi italijanski oziroma madžarski jezik, vodi postopek v obeh uradnih jezikih, oziroma kadar je osebi odvzeta prostost in se vroči prevod pisanj v jeziku, ki ga uporablja v postopku.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – upravičenci za vložitev – zagovornik – pooblastilo
Zagovornik, pooblaščen (z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči) za zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje, nima pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – verodostojnost potrdila o poreklu – sojenje brez glavne obravnave
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je carinske postopke za sprostitev blaga v prost promet mogoče obnoviti po določbah ZUP.
zahteva za uvedbo postopka - zavrženje zahteve za uvedbo postopka – aktivna legitimacija za uvedbo postopka določitve statusa zaščitene kmetije
Glede na izrecno določbo Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, da se zaščitena kmetija določi po uradni dolžnosti, tožnik, ki je lastnik kmetije, nima aktivne legitimacije za uvedbo postopka zaradi določitve statusa zaščitene kmetije. Zato je bila njegova zahteva utemeljeno zavržena.
ZKP člen 372, 372/1-4.KZ člen 212, 212/1-1, 217, 242.
kršitev kazenskega zakona - pravna kvalifikacija – velika tatvina - zakonski znaki kaznivega dejanja - uporaba ponarejene bančne kartice - vdor v računalniški sistem - goljufija
Uporaba ponarejene bančne kartice z neupravičeno pridobljeno PIN za vdor v bančni računalniški sistem, ki upravlja bančni avtomat, pomeni vdor v tuj zaprt prostor v smislu 1. točke 1. odstavka 212. člena KZ, ker to predstavlja premagovanje določenih ovir sicer brez uporabe fizične sile, toda z intelektualnim naporom za premagovanje računalniške sistemske zaščite dostopa do denarja v bančnem avtomatu, na nenavaden način in proti volji oškodovancev, bančni avtomat pa je tuj zaprt prostor, v katerem se hrani tuj denar.