mandatna pogodba – skrbnost dobrega strokovnjaka – opravljanje nujnih dejanj za stranko po odpovedi pooblastila – dovoljenost revizije – revizija zoper sklep o stroških – zavrženje revizije
Po drugem odstavku 12. člena Zakona o odvetništvu je odvetnik dolžan še en mesec po odpovedi pooblastila opravljati dejanja za stranko, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko v tem času nastala. Ker ob izteku meseca dni po odpovedi pooblastila odškodninska terjatev zoper zavarovalnico še ni zastarala, odvetnik s tem, ko ni vložil tožbe oziroma tožnice ni opozoril na zastaralni rok, ni kršil svoje dolžnosti iz mandatne pogodbe, ali pravil odvetniške stroke oziroma etike.
Končni zapis ne uživa samostojnega sodnega varstva. To pa pomeni, da pri končnem zapisu ni predvidena niti pristojnost sodišča splošne pristojnosti niti specializiranih sodišč, torej sodna pristojnost nasploh.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – različna pravna in dejanska podlaga – nasprotna tožba – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena, ker so tožniki za svoje zahtevke z različno dejansko in pravno podlago navedli samo eno, torej nediferencirano vrednost spornega predmeta. To ima enake posledice, kot da vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila določena. Enako velja za zahtevke po nasprotni tožbi, ko nasprotni tožniki vrednosti spornega predmeta sploh niso navedli.
varstvo lastninske pravice - ugotovitev obstoja lastninske pravice - solastninska pravica - idealni deleži - predmet prodaje - opredelitev stanovanjskih prostorov v prodajni pogodbi - izpraznitev in izročitev stanovanjskih prostorov
Pri prodaji deleža na solastni nepremičnini gre za prodajo idealnega deleža nerazdeljene stvari, ne pa za v pogodbi navedenih stanovanjskih prostorov. Zato solastnik nerazdeljene nepremičnine od drugega solastnika ne more zahtevati izpraznitve in izročitve posameznih prostorov.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
Valorizacija pomeni uporabo materialnega prava, kar pomeni, da lahko sodišče valorizira že plačani del odškodnine po uradni dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0010998
ZPP člen 1, 176, 286.ZMZPP člen 12, 12/2. Evropska konvencija o obvestilih o tujem pravu.
kreditna pogodba - ugovor neizpolnjene pogodbe - pripoznava dolga - nastanek obveznosti - vrnitev kredita - prepoved samovoljnega odstopa od sodne prakse - tuje pravo - obvestilo o tujem pravu - ugotavljanje vsebine tujega prava - oblikovalna pravica - opcijska pogodba
Sodišča Republike Slovenije v pravdnem postopku obravnavajo in odločajo o sporih po pravilih slovenskega procesnega prava (lex fori), tudi če so stranke tujci in če je treba o utemeljenosti tožbenega zahtevka odločati na podlagi tujega materialnega prava.
Način, na katerega sodišče ugotovi vsebino tujega prava, je v domeni sodišča. To, da lahko zahteva obvestilo o tujem pravu, je možnost in ne obveznost.
Obveznost kreditodajalca veljavno sklenjene kreditne pogodbe je, da izroči (nakaže) kreditojemalcu ali po njegovem naročilu tretjemu znesek kredita. Obveznost vračila lahko nastane samo v tem primeru, ne pa tudi v primeru, ko banka brez naročila kreditojemalca denar nakaže tretjemu, neoporekanje bančnim izpiskom pa šteje za priznanje obveznosti. V tem primeru ima kreditojemalec ugovor neizpolnjene pogodbe.
Ker pravdne stranke niso sklenile dogovora, na podlagi katerega bi smel toženec uporabljati deleža tožnic na solastnih nepremičninah brezplačno, njiju pa je iz posesti izključil, ima zahtevek tožnic za plačilo "uporabnine" podlago v 219. členu ZOR.
standard obrazloženosti odločbe višjega sodišča - odgovornost za ravnanje policije pri kontroli vozila - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Obseg drugostopenjskega odgovora je v prvi vrsti odvisen od narave pritožbenega napada.
Sporni policijski postopek kontrole voznika in vozila ter ugotavljanja identitete je bil izveden strokovno in zakonito.
Kadar je glede na dejansko in pravno podlago mogoče vtoževano obveznost označiti kot deljivo obveznost, pri čemer odpade na vsakega od tožencev polovica zahtevanega zneska, mora vsaka od navedene polovice presegati 4.172,93 € (41/2, 367/2 čl. ZPP), da je mogoča odločitev o vloženi reviziji.
ZIZ člen 17, 17/1-3, 23, 23/2, 40c.ZJSRS člen 21, 21d/6.
spor o pristojnosti – izvršba - dovolitev izvršbe – pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljana, Centralni oddelek za verodostojno listino (COVL) – odločba Javnega jamstvenega in preživninskega sklada kot izvršilni naslov
Odločba Javnega jamstvenega in preživninskega sklada je izvršilni naslov in ne verodostojna listina. Za odločitev o predlogu za izvršbo zato COVL ni pristojen.
ZDSS-1 člen 47. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 77, 80.
kolektivni delovni spor – udeleženci - reševanje kolektivnih sporov – arbitražni postopek - neveljavnost kolektivne pogodbe – aktivna legitimacija sindikata
Določbe drugega odstavka 47. člena ZDSS-1 je potrebno razlagati v tem smislu, da razen strank kolektivne pogodbe lahko vložijo predlog za začetek postopka v zvezi s kolektivnimi pogodbami tudi druga združenja delavcev oziroma delodajalcev ali posamezni delodajalci, za katere velja kolektivna pogodba in tudi skupine delavcev, za katere velja kolektivna pogodba in če izkažejo, da upravičeno uveljavljajo skupinski interes.
Ker podjetniška kolektivna pogodba nasprotnega udeleženca za predlagatelja ni veljala, ta na podlagi določb drugega odstavka 47. člena ZDSS-1 ni bil aktivno legitimiran za vložitev predloga, s katerim je uveljavljal neveljavnost kolektivne pogodbe.
Zavarovanci do takratnega nosilca zavarovanja vojaških zavarovancev, ki so nadaljevali z delom v JLA oziroma Vojski Jugoslavije in ostali zavarovanci po 18. oktobru 1991 že tujega nosilca zavarovanja, pri toženi stranki niso pridobili pravice do pokojnine, saj so to pravico lahko uveljavljali pri nosilcu zavarovanja, pri katerem so ostali v zavarovanju.
dovoljenost revizije – postulacijska sposobnost – vložitev revizije po zakonitem zastopniku – državni pravniški izpit – zavrženje revizije
Postulacijska sposobnost je pogoj za vsebinsko obravnavo vsake revizije, tudi tiste, ki je vložena zoper sklep sodišča druge stopnje o zavrženju pritožbe ali o potrditvi sklepa sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže, razen če ni presojana odločitev o zavrženju pravnega sredstva utemeljena ravno na pomanjkanju te predpostavke.
Tožena stranka je vložila revizijo po svojem zakonitem zastopniku, ki niti ne trdi, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker ni izpolnjena procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavo, revizija ni dovoljena.
podlaga pravnega posla - kavza obveznosti - delna ničnost - pogodba v korist tretjega - pogodba v breme tretjega - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - zavrženje revizije
Morebitno odpravnino razrešenemu poslovodji bi bila v primeru njene utemeljenosti dolžna plačati tožeča stranka. Glede tega se namesto tožeče stranke ni mogel zavezati Sklad RS za razvoj. Zaveza Sklada za razvoj nikakor ne more pomeniti hkratne avtomatične zaveze tožeče stranke, saj obljuba, da bo tretji nekaj storil, tretjega ne veže.
ZPIZ-1 člen 109, 110, 115, 250, 250/1, 393, 393/1, 393/3.
vdovska pokojnina - družinska pokojnina - smrt zavarovanca v tuji vojski - uveljavljanje pravic - pridobitev pravic oseb, ki nimajo lastnosti zavarovanca po ZPIZ-1
Za pridobitev pravice do vdovske in družinske pokojnine ni pomembno, da je O. M. umrl kot pripadnik tuje vojske. Bistveno je, da je na njegovi strani ob smrti izpolnjen eden od pogojev iz prvega odstavka 109. člena ZPIZ-1. Ker je po dejanskih ugotovitvah sodišča tak pogoj izpolnjen, je pravilna odločitev, da bi morala tožena stranka ugotavljati tudi, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vdova in družinski člani po 110. in 115. členu ZPIZ-1.
pokojnina – bivši vojaški zavarovanec – odškodninska odgovornost zavoda – zamudne obresti - postranska terjatev – zavrženje revizije
Ker je določba 2. odstavka 276. člena ZPIZ-1 začela veljati šele dne 1.1.2000, zakonske zamudne obresti za obdobje od 1.10.1998 do 31.12.1999 ne morejo predstavljati odškodninske terjatve, temveč gre lahko le za postransko terjatev.
ZIN člen 12, 41. Zakon o zdravstvenem varstvu živali (1985) člen 115.ZVet-1 člen 82.ZVet člen 132. Pravilnik o strokovnem izpitu za inšpektorja (2004) člen 3, 29.
veterinarski inšpektor - strokovni izpit za inšpektorja
Niti ZVet niti ZVet-1 nista v prehodnih in končnih določbah opredelila spregleda strokovnega izpita za inšpektorja (zahtevanega z ZVet oziroma ZVet-1), če je oseba opravila izpite, ki so bili v predhodno veljavni zakonodaji (sem se uvršča tudi Zakon o zdravstvenem varstvu živali) določeni za inšpektorje.
pogodba o upravljanju - pogodba o delu - ponavljajoče se izpolnjevanje obveznosti z napakami - rok za odpravo napak - razdrtje pogodbe - odškodninska odgovornost naročnika
Tožeča stranka je pogodbo o delu izpolnjevala z napakami, na katere je bila večkrat opozorjena in pozvana, da jih odpravi; pri tem bi bila dodelitev primernega roka za odpravo napak nesmiselna, ker je razumljivo, da bi morala glede na naravo storitve, ki jo je opravljala, tožeča stranka napako odpraviti takoj. Ob takem ravnanju tožeče stranke pa je imela prva toženka pravno podlago za razdrtje pogodbe v 608. členu ZOR. Zato je pravilen zaključek, da tožena stranka ni odškodninsko odgovorna za škodo, ki naj bi nastala tožeči stranki zaradi predčasnega razdrtja pogodbe.