ZPP člen 41, 41/2, 139/2, 141/2, 258, 258/2, 286, 318/1-4, 377, 449, 449/1, 480, 482, 482/1-1, 490.URS člen 154, 154/2.
vrednost spornega predmeta - postopek v gospodarskih sporih - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - zamudna sodba - gospodarski spor - spor med d.o.o. in poslovodjem družbe - naslov stalnega prebivališča stranke - nerelevantni dokazi - sistem afirmativne litiskontestacije - pogodbeno pravo - ocenjevanje dokazov pri izdaji zamudne sodbe
Domneva o priznanju dejanskih navedb je dopustna samo v primeru, če ni razumnih razlogov, ki porajajo dvom v resničnost teh navedb. Če je tožnik v dokaz svojih navedb ponudil dokaze, s katerimi se resničnost teh navedb očitno ne more dokazati, potem sodišče ne sme izdati zamudne sodbe. Samo v mejah te predpostavke za izdajo zamudne sodbe, ki nalaga sodišču, da preveri, ali niso dejstva, ki jih zatrjuje tožnik v tožbi, v nasprotju z dokazi, ki jih je sam predložil, je dovoljeno ocenjevanje dokazov.
revizija – dovoljenost - trditveno in dokazno breme - zavrženje
Tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ker revident v reviziji ne zatrjuje, ne obrazloži in ne dokazuje, da bi bil za njeno dovoljenost podan katerikoli od pogojev iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, revizije ni mogoče dovoliti.
ZIZ člen 17, 17/1-3, 23, 23/2, 40c.ZJSRS člen 21, 21d/6.
spor o pristojnosti – izvršba - dovolitev izvršbe – pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljana, Centralni oddelek za verodostojno listino (COVL) – odločba Javnega jamstvenega in preživninskega sklada kot izvršilni naslov
Odločba Javnega jamstvenega in preživninskega sklada je izvršilni naslov in ne verodostojna listina. Za odločitev o predlogu za izvršbo zato COVL ni pristojen.
varstvo lastninske pravice - ugotovitev obstoja lastninske pravice - solastninska pravica - idealni deleži - predmet prodaje - opredelitev stanovanjskih prostorov v prodajni pogodbi - izpraznitev in izročitev stanovanjskih prostorov
Pri prodaji deleža na solastni nepremičnini gre za prodajo idealnega deleža nerazdeljene stvari, ne pa za v pogodbi navedenih stanovanjskih prostorov. Zato solastnik nerazdeljene nepremičnine od drugega solastnika ne more zahtevati izpraznitve in izročitve posameznih prostorov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0010998
ZPP člen 1, 176, 286.ZMZPP člen 12, 12/2. Evropska konvencija o obvestilih o tujem pravu.
kreditna pogodba - ugovor neizpolnjene pogodbe - pripoznava dolga - nastanek obveznosti - vrnitev kredita - prepoved samovoljnega odstopa od sodne prakse - tuje pravo - obvestilo o tujem pravu - ugotavljanje vsebine tujega prava - oblikovalna pravica - opcijska pogodba
Sodišča Republike Slovenije v pravdnem postopku obravnavajo in odločajo o sporih po pravilih slovenskega procesnega prava (lex fori), tudi če so stranke tujci in če je treba o utemeljenosti tožbenega zahtevka odločati na podlagi tujega materialnega prava.
Način, na katerega sodišče ugotovi vsebino tujega prava, je v domeni sodišča. To, da lahko zahteva obvestilo o tujem pravu, je možnost in ne obveznost.
Obveznost kreditodajalca veljavno sklenjene kreditne pogodbe je, da izroči (nakaže) kreditojemalcu ali po njegovem naročilu tretjemu znesek kredita. Obveznost vračila lahko nastane samo v tem primeru, ne pa tudi v primeru, ko banka brez naročila kreditojemalca denar nakaže tretjemu, neoporekanje bančnim izpiskom pa šteje za priznanje obveznosti. V tem primeru ima kreditojemalec ugovor neizpolnjene pogodbe.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
Valorizacija pomeni uporabo materialnega prava, kar pomeni, da lahko sodišče valorizira že plačani del odškodnine po uradni dolžnosti.
Kadar je glede na dejansko in pravno podlago mogoče vtoževano obveznost označiti kot deljivo obveznost, pri čemer odpade na vsakega od tožencev polovica zahtevanega zneska, mora vsaka od navedene polovice presegati 4.172,93 € (41/2, 367/2 čl. ZPP), da je mogoča odločitev o vloženi reviziji.
standard obrazloženosti odločbe višjega sodišča - odgovornost za ravnanje policije pri kontroli vozila - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Obseg drugostopenjskega odgovora je v prvi vrsti odvisen od narave pritožbenega napada.
Sporni policijski postopek kontrole voznika in vozila ter ugotavljanja identitete je bil izveden strokovno in zakonito.
Ker pravdne stranke niso sklenile dogovora, na podlagi katerega bi smel toženec uporabljati deleža tožnic na solastnih nepremičninah brezplačno, njiju pa je iz posesti izključil, ima zahtevek tožnic za plačilo "uporabnine" podlago v 219. členu ZOR.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4001226
ZPPSL člen 158.ZPP člen 7, 7/1, 286, 286/2, 286/4.ZOR člen 210.OZ člen 376, 1060.
cesija - anticipirana fiduciarna globalna cesija - aktivna stvarna legitimacija - neupravičena pridobitev - začetek stečajnega postopka - razpravno načelo - navajanje novih dejstev v pritožbi - aktivna legitimacija
Ugovor aktivne legitimacije ne bi bil utemeljen niti v primeru, če bi ga tožena stranka podala pravočasno. Trenutek, v katerem se presoja utemeljenost tožbenega zahtevka, je namreč konec glavne obravnave in ne vložitev tožbe. Tudi v kolikor tožeča stranka ob vložitvi tožbe ni bila imetnica terjatve, je to postala do konca glavne obravnave.
Ker je tožena stranka terjatve izterjala po začetku stečajnega postopka, je kondikcijska terjatev tožeče stranke nastala po začetku stečajnega postopka in velja za njeno poplačilo enak režim kot za poplačilo stroškov stečajnega postopka.
agencija RS za plačilni promet – prenehanje poslovanja - trajno presežni delavci - razporeditev
Tožnik je bil ves čas razporejen na delovno mesto „vodja računa III“, tudi v času, ko je opravljal delo tajnika Urada UJP R.. Ker istočasno ni mogel imeti dveh razporeditev in ker delu na Uradu UJP R. ni ugovarjal in je očitno brez ustrezne odločbe sprejel pooblastilo za to delo, ne more uveljavljati, da je bil razporejen v Urad UJP R.
Po določbi četrtega odstavka 84. člena ZPlaP je Agencija RS za plačilni promet s 1.1.2003 prenehala obstajati. Ker je bilo v programu reševanja presežnih delavcev z dne 9.12.2002 ugotovljeno trajno prenehanje potreb po delu vseh delavcev, je tožena stranka v skladu z zakonskimi določbami (85. člen ZPlaP) in določbami pravilnika z dne 9.12.2002 pravilno izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja z vsemi pravicami, ki gredo delavcem v primeru prenehanja delovnega razmerja na podlagi stečaja ali prisilne poravnave.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6, 103, 106, 106/1.ZPP člen 139, 320, 320/2.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - razporeditev - dokončna odločitev - vročitev odločbe
Eden izmed elementov dokončnosti je tudi vezanost strank, na katere se nanaša, na dokončno odločitev. Glede na smiselno uporabo določbe drugega odstavka 320. člena ZPP lahko za delavca pravni učinki dokončne odločbe nastopijo šele z dnem, ko mu je pisni odpravek odločbe vročen.
ZPP v drugem odstavku 139. člena določa, da se vroča v stanovanju ali na delovnem mestu naslovnika. Ker zakon ne govori o stanovanju stalnega prebivališča, je to določbo mogoče razumeti le kot stanovanje, v katerem naslovnik dejansko biva (živi). Za delavce, ki so v delovnem razmerju in dnevno prihajajo na delo, bo pravilo, da se jim odločbe o njihovih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja (osebno) vročajo na delovnem mestu, šele podrejeno pa v stanovanju.
zahteva za varstvo zakonitosti - neupravičena pridobitev - sklepčnost tožbe - obveznost lokalnih skupnosti - financiranje delovanja javnih šol
Tožeča stranka v spornem delu tožbenega zahtevka ne zahteva povrnitve stroškov, katerih plačilo bi zakon nalagal toženi stranki. Uporaba materialnopravne podlage iz 218. člena ZOR zato ni mogoča, tožbeni zahtevek pa je v tem pogledu nesklepčen.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta
Glede na dejavnost tožene stranke, ki pridobiva bistveni del dohodka v kontaktih z dobavitelji in predvsem kupci, ni mogoče ugotoviti, da bi bila sprememba sistemizacije v smeri oblikovanja zahtevnejših delovnih mest, na katerih delavci vstopajo v te kontakte in hkrati evidentirajo poslovne spremembe, zgolj navidezna poslovna rešitev, zaradi katere pogoji za opravljanje dela na dotedanjem tožnikovem delovnem mestu ne bi bili bistveno spremenjeni.
ZJU je tudi po noveli ZJU-B ohranil dvostopenjski postopek v zvezi določbami o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Čeprav je pravni pouk v odpovedi pogodbe o zaposlitvi („javna uslužbenka lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v roku trideset dni od dneva vročitve odpovedi“) delno napačen (saj določa napačen rok in govori o „zahtevi za ugotovitev nezakonitosti“ in ne o pritožbi), delno pa pomanjkljiv (saj ne določa organa, pri katerem lahko tožnica vloži pritožbo), ta okoliščina ne more spremeniti zakonske določbe o sodnem varstvu, ki je dovoljeno le pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe.
Izostanek procesne predpostavke predhodnega postopka ne pomeni okoliščine, ki bi predstavljala absolutno bistveno kršitev določb postopka po tretji in dvanajsti točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Z določbo četrtega odstavka 23. člena ZDSS-1 ni izključena uporaba drugega odstavka 42. člena ZDSS-1 v primeru sporov o prenehanju delovnega razmerja po ZJU. Tega postopka - strogo formaliziranega obveznega predsodnega postopka – namreč ni mogoče uvrstiti med obvezne postopke mirnega reševanja sporov, ki so predvideni z določbo 23. člena ZDSS-1. Brez izrecnega pritožbenega ugovora tožene stranke o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP (v tem primeru prvenstveno v zvezi z 42. členom ZDSS-1) pritožbeno sodišče zaradi pomanjkanja procesne predpostavke ni smelo samo poseči v sodbo sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti, te razveljaviti in tožbe zavreči.
revizija zoper sklep – sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan – dovoljenost revizije
Tožeča stranka je vložila revizijo zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbama tožene stranke in stranske intervenientke, delno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in v delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, revizija zoper njega ni dovoljena.
pogodba o upravljanju - pogodba o delu - ponavljajoče se izpolnjevanje obveznosti z napakami - rok za odpravo napak - razdrtje pogodbe - odškodninska odgovornost naročnika
Tožeča stranka je pogodbo o delu izpolnjevala z napakami, na katere je bila večkrat opozorjena in pozvana, da jih odpravi; pri tem bi bila dodelitev primernega roka za odpravo napak nesmiselna, ker je razumljivo, da bi morala glede na naravo storitve, ki jo je opravljala, tožeča stranka napako odpraviti takoj. Ob takem ravnanju tožeče stranke pa je imela prva toženka pravno podlago za razdrtje pogodbe v 608. členu ZOR. Zato je pravilen zaključek, da tožena stranka ni odškodninsko odgovorna za škodo, ki naj bi nastala tožeči stranki zaradi predčasnega razdrtja pogodbe.