predlog za izdajo začasne odredbe - predpostavke - zavrženje
O predlogu za izdajo začasne odredbe je vsebinsko mogoče odločati le do odločitve o reviziji. Če je o reviziji že odločeno, niso podani procesni pogoji za izdajo začasne odredbe, zato vrhovno sodišče prepozno vložen predlog zavrže.
ZDen člen 51, 72, 73, 78.ZPP člen 1, 339, 339/2-14.
odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja – pasivna legitimacija – zastaranje – višina odškodnine
Pravilno je materialnopravno stališče sodišč prve in druge stopnje, da odškodninski zahtevki iz drugega odstavka 72. člena ZDen niso odškodninski zahtevki v klasičnem pomenu odškodnine iz OZ, saj v podlagi teh zahtevkov ni potrebno ugotavljanje niti nedopustnosti ravnanja zavezanca niti njegove subjektivne ali objektivne odškodninske odgovornosti.
Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse.
sklepčnost tožbe - dokaz z zaslišanjem stranke - neizvedba dokaza - opredelitev dokaznega predloga
Ker je sodišče tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja (so)lastninske pravice zavrnilo, ker tožnik ni navedel vseh pravnorelevantnih dejstev, je bilo izvajanje dokazov v zvezi s tem zahtevkom nepotrebno.
S tem, ko sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem tožnika, mu ni bila kratena možnost, da predstavi svoje dejanske in pravne argumente v sporu, ki mora biti stranki v skladu z 22. členom Ustave zagotovljena v sodnem postopku.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
najem poslovnega prostora - prenehanje najema - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - lastninska pravica najemodajalca - odtujitev stvari med pravdo - posest (bivšega)najemnika
Tožena stranka poslovnega prostora nima več v posesti. Svojo izpraznitveno obveznost je torej sama izpolnila, ne čakajoč na sodbo. Glede na to, da je tožeča stranka poslovni prostor, ki je bil predmet najema, prodala, pa tožeča stranka tudi nima več zahtevka na izročitev poslovnega prostora sebi. Lahko bi zahtevala samo (še) izročitev predmeta najema kupcu.
ZUS člen 67, 67/2. ZUN člen 62, 62/2.ZGO-1 člen 192. Odlok o določitvi pomožnih objektov, člen 4.
dovolitev priglašenih del – legalizacija – skladnost z občinskim odlokom
Ker je tožnik zgradil garažo oziroma prizidek, ki presega z občinskim odlokom dovoljeno velikost, niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del.
revizija - odpravljena odločba tožene stranke - pravni interes za revizijo - zavrženje
V obravnavani zadevi je bila s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se izpodbija z revizijo, odpravljena odločba tožene stranke in v tem obsegu vrnjena organu prve stopnje v ponoven postopek. Če upravno sodišče pravnomočno odpravi izpodbijani upravni akt in vrne zadevo v ponovni postopek, se bo postopek pred upravnim organom nadaljeval in končal z aktom, ki ga bo mogoče izpodbijati v novem upravnem sporu pred upravnim sodiščem, zato podvajanje možnosti sodnega varstva pred upravnim sodiščem s sočasnim revizijskim postopkom pred Vrhovnim sodiščem ni dopustno. Izid ponovnega odločanja ostaja do nove odločitve pristojnega organa negotov, zato pred novo dokončno odločitvijo v upravnem postopku niti ni mogoče ugotoviti, kateri interesi bodo z odločitvijo prizadeti in kdo bo posledično upravičen do sodnega varstva.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
Pravna podlaga za valorizacijo je v drugem odstavku 168. člena OZ, ki določa, da se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon ne določa kaj drugega.
odškodninska odgovornost upravljalca smučišča - padec smučarja - ureditev smučišča - tehnična ureditev prog - pojem nevarnega mesta po ZVJS
Pomrznjene rebraste vdolbine in grudasti ostanki teptanja snega na smučišču nikakor ne predstavljajo nevarnosti, ki bi jo morala prva toženka odstraniti ali nanjo uporabnike smučišča posebej opozoriti. Gre za razumljivo pogost pojav, s katerim morajo smučarji računati in temu prilagoditi svoje smučanje.
Ko gre za upravljavčevo dolžnost postavitve varnostne ograje ali mreže, še toliko bolj velja, da se drugo nevarno mesto, ki bi terjalo enako ravnanje, ne more nanašati na druge, sicer običajne nevarnosti, s katerimi je zvezano obratovanje smučišča.