ZKP člen 340, 340/1-1, 340/2, 371, 371/2.KZ člen 311, 311/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – odločanje o dokaznem predlogu – zaslišanje obremenilnih prič - branje zapisnika o prejšnji izpovedbi priče – kršitev kazenskega zakona – prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države – zakonski znaki kaznivega dejanja
Za obstoj kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po 3. odstavku 311. člena KZ zadošča, da je storilcu plačilo obljubljeno, in ni treba, da bi bila višina plačila vnaprej znana ali da bi storilec pred dejanjem plačilo sploh pridobil.
ZOR člen 170, 170/1, 171, 171/1, 206, 206/3, 414, 414/1.ZPol člen 3, 34.
odgovornost za drugega - odgovornost države za ravnanje policije - adekvatna vzročna zveza - solidarna odgovornost - vmesna sodba
Revizija zmotno trdi, da opustitev pravočasne obvestitve tožnice o goljufijah Š. ni adekvatna nastali škodi. Povprečno izkušen človek po normalnem teku stvari kupnine namreč ne bi plačal, če bi vedel, da pri prodaji obstaja sum goljufije. Da je bila policija o ravnanjih Š. dolžna tožnico pravočasno obvestiti, izhaja iz 3. in 34. člena Zakona o policiji.
gradbena pogodba - dogovor o ceni - cena na enoto - skrbnost dobrega strokovnjaka
Čeprav je odplačnost bistvena značilnost gradbene pogodbe, pa tudi za gradbeno pogodbo enako kot za splošno podjemno pogodbo velja, da določitev višine plačila ni bistvena (nujna) sestavina gradbene pogodbe, in bi jo morali stranki v gradbeni pogodbi (s konkretnimi posamičnimi določbami te pogodbe) določiti.
ZPP člen 374, 374/2, 377, 384, 384/1.ZOR člen 154. ZJC člen 5, 5/1. Pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest člen 16 - 59.
dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - odgovornost cestnega podjetja - vzdrževanje cest - javne ceste - merilo skrajne skrbnosti
Javne ceste morajo biti vzdrževane tako, da jih ob upoštevanju prometnih pravil in posebnih pogojev za odvijanje prometa, na primer slabih vremenskih razmer, lahko varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene. Pri vzdrževalcu cest presoja prepričljivosti škodnega dogodka ni podvržena le merilu "potrebne skrbnosti", ampak najstrožjemu merilu – merilu skrajne skrbnosti.
Zakonska zahteva po ustrezni trditveni podlagi terja, da tožnica nedopustnega ravnanja (kot predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti) ne opredeli le s splošnim izrazom (grožnja, prisila), temveč mora ravnanje oziroma ravnanja natančno opisati ter objektivno, časovno in krajevno konkretizirati, česar pa tožnica ni storila. Ko pa je tako, pomanjkljivosti trditvene podlage dokazni postopek ne bi mogel nadomestiti.
O zahtevi za priznanje statusa civilnega invalida vojne in iz njega izhajajočih denarnih obveznosti ni pristojno odločati sodišče splošne pristojnosti v pravdnem postopku.
delitev skupnega premoženja zakoncev – določitev deležev – višji dohodki enega od zakoncev – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Tožnik je sicer res imel za polovico višjo plačo kot toženka, a ta razlika v absolutnem znesku ni bila občutna, saj je prejemal plačo kot kvalificiran delavec, toženka pa kot polkvalificirana delavka, vendar pa je k skrbi za gospodinjstvo in družino le malo prispeval. Le opazno večji priliv denarja v skupno premoženje s strani enega zakonca bi se lahko ob izenačitvi drugih obremenitev odrazil v večjem solastniškem deležu.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravdni stroški - priglasitev stroškov postopka po faksu
Pri odločanju o pravočasnosti priglasitve pravdnih stroškov ni pomembno, kdaj je bil tožnikov stroškovnik vložen v spis, pač pa kdaj ga je prvostopenjsko sodišče po faksu prejelo.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
Sklep o stroških ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004478
ZKP člehn 371, 371/1-11, 395, 395/1.KZ člen 21, 240, 240/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nejasen izrek - opis kaznivega dejanja - zakonski opis - konkretni opis - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - uničenje poslovnih listin - pridržna pravica - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - pravna zmota
Če je v konkretnem opisu kaznivega dejanja uporabljen isti izraz, kot v zakonskem opisu, ne gre za bistveno napako v opisu dejanja, kadar v zakonu uporabljenega izraza ni mogoče ali ni potrebno konkretizirati na drug način; če pa ima v zakonu uporabljeni izraz v splošnem pogovornem jeziku več pomenov, v kontekstu kazenskega zakona pa ima omejene pomene, je treba poleg dokazanosti dejstva, ki naj bi pomenilo uresničitev zakonskega znaka, presoditi tudi, ali se to dejstvo lahko podredi pod uporabljeni izraz.
Če državni tožilec le konkretizira besede, ki pomenijo resno grožnjo kot zakonski znak očitanega kaznivega dejanja, je obtožbo spremenil v dovoljenem obsegu, saj se dejanski opis še vedno nanaša na isti historični dogodek.
V primerih kumulacije tožbenih zahtevkov, ki temeljijo na različni podlagi, se pristojnost in pravica do revizije (prvi odstavek 39. člena ZPP) določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Navedba zgolj ene, skupne vrednosti ima enake posledice kot popoln izostanek navedbe sporne vrednosti, ta pa ima za posledico nedovoljenost revizije.
Ugotovitev, da tožeča stranka ni odpravila pomanjkljivosti, kot ji je bilo odrejeno z inšpekcijsko odločbo niti po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, je zadostna podlaga za izvršbo s prisilitvijo.
priglasitev del - večstanovanjski objekt - izkazanost pravice razpolaganja
Pravica razpolaganja v postopku zaradi dovolitve priglašenih del obnove večstanovanjskega objekta je izkazana, če je za priglašena dela dano soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev.
ZKP člen 299, 299/5, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – zaslišanje priče – dokazna ocena – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Personalni dokaz z zaslišanjem priče sodišče ocenjuje z logičnega in psihološkega vidika v skladu z načelom proste presoje dokazov. V procesnih določbah ni podlage za sklepanje, da je mogoče izpovedbi priče slediti v celoti ali pa sploh ne.