Na podlagi drugega odstavka 334. člena ZPP lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Glede na določbo tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 o smiselni uporabi določb zakona, ki ureja pravdni postopek, o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, velja to tudi za pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje v delovnem in socialnem sporu, s katerim revizija ni bila dopuščena.
znamka – ugovor zoper registracijo znamke – relativni razlogi za zavrnitev znamke – znamka z ugledom – znana znamka – dejansko stanje
V okviru dejanskega stanja je bilo v predloženi zadevi ugotovljeno, da revidentka ni dokazala dejstev, potrebnih za uporabo zadevnih razlogov za zavrnitev znamke po točkah c) in d) 1. odstavka 44. člena ZIL-1; nedokazani sta ostali dejstvi ugleda revidentkinih znamk in njihovega statusa znanih znamk.
dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – odstop od sodne prakse – dodatek za neugodne vplive okolja – reševalec iz vode
Ker tožnikova pravica do plačila dodatka zaradi neugodnega vpliva okolja ni bila določena niti v internem splošnem aktu tožene stranke niti v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, prav tako pa ni bilo ugotovljeno, da bi tožnikovo delo z vidika neugodnih vplivov okolja odstopalo od dela njegovih sodelavcev na delovnem mestu reševalec iz vode, odločitev glede priznanja tega dodatka zaradi ugotovljenega drugačnega dejanskega stanja ne odstopa od stališč, zavzetih pri odločanju v drugostopenjski zadevi, na katero se sklicuje pritožba.
odločanje o dopustitvi revizije – pogoji za revizijo – plačilo razlike plače - obračunski količnik
Revizija v individualnem delovnem sporu o plačilu razlike plače na podlagi višjega obračunskega količnika ni dovoljena, razen če je izrecno ugotovljena vrednost spornega predmeta oziroma izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki presega 4.172,93 EUR. Ker vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi ni presegala te revizijske meje in ker v zadevi revizija tudi sicer po zakonu ni bila dovoljena, je sodišče druge stopnje na podlagi 5. točke 31. člena in prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 utemeljeno odločalo o njeni dopustitvi oziroma nedopustitvi.
dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – dodatek za pomoč in postrežbo – bistveno pravno vprašanje
Bistveno za odločitev je sklicevanje sodišča na določbo 137. člena ZPIZ-1, na podlagi katere imajo ob izpolnjenih drugih pogojih pravico do dodatka za pomoč in postrežbo le tisti uživalci starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Glede tega vprašanja sodna odločba, na katero se sklicuje pritožba, ne zavzema stališča. Pritožba tudi ne navaja drugih odločitev vrhovnega sodišča ali višjih sodišč, v katerih bi bila glede tega vprašanja zavzeta drugačna stališča. Pritožbeni razlog odstopa od sodne prakse oziroma neenotnosti sodne prakse zato ni podan.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje – zavrženje pritožbe
Na podlagi prvega odstavka 333. člena ZPP je predvidena pritožba le zoper nepravnomočno sodbo sodišča prve stopnje. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje pritožba ni predvidena niti v ZPP niti v ZDSS-1.
znamka - preizkus prijave na absolutne pogoje za zavrnitev znamke - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - razlikovalni učinek, pridobljen z dolgotrajno uporabo znamke - razlikovalni učinek, pridobljen z dolgotrajno uporabo znaka kot dela registrirane znamke ali z njegovo uporabo v povezavi z njo
Iz drugega odstavka 43. člena ZIL-1 ne izhaja, da bi moral biti razlikovalni učinek pridobljen s samostojno uporabo znamke. Način, kako se ta učinek pridobi, ni predpisan. Svojemu očitku v oporo revidentka utemeljeno uveljavlja kriterij, na katerega je v tej zvezi opozorilo Sodišče Evropskih skupnosti v sodbi v zadevi Nestle proti Mars („Have a break“), opr.št. C-353/03 z dne 7.7.2005, po katerem se more razlikovalnosti pridobiti tudi z uporabo znaka kot dela registrirane znamke ali z njegovo uporabo v povezavi z njo.
ZGD-1 člen 387, 387/2, 388, 590, 590/4, 590/5. ZSReg člen 13.
zahteva za varstvo zakonitosti - vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja - obstoj znatnega interesa za hitro odločitev - prekinitev postopka vpisa sklepa o prenosu delnic - prebitje registrske zapore
V registrskem postopku vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja je treba določbi četrtega in petega odstavka 590. člena ZGD-1, umeščeni med določbe o pripojitvi delniške družbe k drugi delniški družbi, glede na določbo drugega odstavka 387. člena ZGD-1 uporabiti smiselno. Presoja, ali prevladuje znatni interes za hitro odločitev, je namreč pri odločanju o registrski zapori ali njenem prebitju v postopku vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja bistveno drugačna od presoje v postopku vpisa pripojitve delniške družbe. Pri presoji, ali znatno prevladuje interes za hitro odločitev (pred interesom za prekinitev postopka vpisa sklepa o prenosu delnic), pa je potrebno oceniti vse elemente iz petega odstavka 590. člena ZGD-1.
pravno mnenje - cesija - prekinitev postopka - univerzalno nasledstvo - singularno nasledstvo - prenehanje pravne osebe zaradi stečaja
Neobstoj univerzalnih pravnih naslednikov gospodarske družbe, ki je prenehala zaradi pravnomočno zaključenega stečajnega postopka, ne zadostuje za presojo, da je na strani tožeče stranke nastopila neodpravljiva pomanjkljivost, ki se tiče njene sposobnosti biti stranka.
odločanje sodišča druge stopnje o pritožbi - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - načelo neposrednosti
Kršitev petega odstavka 392. člena ZKP predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki je pritožbeno sodišče ne ugotavlja po uradni dolžnosti.
poslovni prostor - povrnitev vlaganj najemnika - plačilo najemnine - odstop od najemne pogodbe - uporabnina
Tožena stranka kot najemnica zaradi odstopa tožeče stranke od najemne pogodbe nima pravice do povračila neamortiziranega dela sredstev, vloženih v adaptacijo lokala.
Tožena stranka je dolžna plačati uporabnino kot odmeno za korist, ki jo je imela od uporabe poslovnih prostorov tudi po prekinitvi najemnega razmerja (219. člen ZOR).
stvarna pristojnost – delegacija pristojnosti – dvom v nepristranskost
Ker pogodbeno sodelovanje tožeče stranke pri rednem poslovanju sodišča lahko vzbuja dvom v nepristranost sojenja v njenih sporih s tretjimi osebami, je podan tehtni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Opozarjanje na kršitve določb pravdnega postopka, nepravilno ugotovitev dejanskega stanja in nestrinjanje s sodno presojo, niso utemeljen pritožbeni razlog zoper sklep o nedopustitvi revizije.
dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – odstop od sodne prakse – dodatek za neugodne vplive okolja – reševalec iz vode
Ker tožnikova pravica do plačila dodatka zaradi neugodnega vpliva okolja ni bila določena niti v internem splošnem aktu tožene stranke niti v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, prav tako pa ni bilo ugotovljeno, da bi tožnikovo delo z vidika neugodnih vplivov okolja odstopalo od dela njegovih sodelavcev na delovnem mestu reševalec iz vode, odločitev glede priznanja tega dodatka zaradi ugotovljenega drugačnega dejanskega stanja ne odstopa od stališč, zavzetih pri odločanju v drugostopenjski zadevi, na katero se sklicuje pritožba.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004418
ZKP člen 129, 129/1, 133, 372, 372/1-5, 392, 392/5, 394, 394/1, 398, 398/1-3, 398/2.KZ člen 55.
pravica do pravnega sredstva – pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje – sprememba sodbe na drugi stopnji – zmotna ugotovitev dejanskega stanja zaradi napačne presoje odločilnih dejstev – pravnomočnost sodbe – izvršitev odločb – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – rok za preklic pogojne obsodbe
Če Vrhovno sodišče v zadevi odloča kot pritožbeno sodišče, ne more imeti manj (in tudi ne več) pravic, kot jih ima sicer sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku, zato je Vrhovno sodišče lahko na podlagi obtoženčeve pritožbe presojalo tudi pravilnost odločitve o preklicu pogojne obsodbe in jo spremenilo.
znamka – ugovor zoper registracijo znamke – relativni razlogi za zavrnitev znamke – podobno blago – celovita presoja
Sodišče prve stopnje je pri primerjavi podobnosti obojega blaga opravilo presojo, v kateri je med drugim upoštevalo tudi različen prodajni kraj enega in drugega. S tem je ravnalo materialnopravno pravilno, saj je (upoštevaje trditveno in dokazno ponudbo) opravilo celovito presojo.
dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – odstop od sodne prakse – dodatek za neugodne vplive okolja – reševalec iz vode
Ker tožnikova pravica do plačila dodatka zaradi neugodnega vpliva okolja ni bila določena niti v internem splošnem aktu tožene stranke niti v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, prav tako pa ni bilo ugotovljeno, da bi tožnikovo delo z vidika neugodnih vplivov okolja odstopalo od dela njegovih sodelavcev na delovnem mestu reševalec iz vode, odločitev glede priznanja tega dodatka zaradi ugotovljenega drugačnega dejanskega stanja ne odstopa od stališč, zavzetih pri odločanju v drugostopenjski zadevi, na katero se sklicuje pritožba.
ZOR člen 154, 154/1, 189, 189/3, 266, 266/1, 269.ZPP člen 7, 7/1, 39, 41, 41/1, 41/2, 243, 377, 490.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vzročna zveza - krivdna odgovornost - zavrženje revizije - podlage odškodninske odgovornosti - izgubljeni dobiček - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - dokazovanje - odškodnina - oprostitev odgovornosti - povrnitev premoženjske škode - pogodbena odškodninska odgovornost - informativni dokaz - zahtevki z različno pravno podlago - gradbena dela - odgovornost izvajalca za porušenje objekta - izvajanje dokaza z izvedencem
Ko gre za razumevanje vzročne zveze v pravu, pogoju lahko pripišemo pomen vzroka, ko je po življenjskih izkušnjah sposoben povzročiti posledico, to je, ko utemeljimo, da je adekvaten posledici. Zato bi morala tožeča stranka, da bi utemeljila vzročno zvezo med očitkom nestrokovno opravljenih rušitvenih del in porušenjem objekta najprej konkretno opisati dela, ki so bila opravljena v sklopu prve faze rušitvenih del. Poleg tega bi morala utemeljiti, kateri posegi v nosilno konstrukcijo starega objekta so bili opravljeni v nasprotju s pravili stroke, ter da so prav te pomanjkljivosti omajale stabilnost starega objekta do te mere, da je bil že zaradi običajnih in zato pričakovanih nadaljnjih posegov izpostavljen nevarnosti porušenja.
Ker gre za pogodbeno odškodninsko odgovornost, bi morala prva toženka, da bi se razbremenila odškodninske odgovornosti zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti, dokazati, da porušenja objekta ni mogla preprečiti, odpraviti ali se mu izogniti (263. člen ZOR). Revizijsko sodišče zato ne more sprejeti presoje sodišča druge stopnje, da prvo toženko odškodninske odgovornosti zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti razbremenjuje dejstvo, da je prevzela v soglasju s tožečo stranko sanacijska dela, kar nedvomno kaže na to, da je izpolnila dolžnost opozorila iz 606. člena ZOR. Ravno zato, ker je prva toženka prevzela (tudi) sanacijska dela, je sprejela s tem tudi odgovornost, da jih uspešno izvede.
Po 263. členu ZOR je (trditveno) in dokazno breme glede oprostitve odgovornosti za neizpolnitev pogodbenih obveznosti na strani dolžnika, to je v konkretnem primeru prve toženke. V odškodninskem razmerju med tožečo stranko in prvo toženko tako ne gre za iskanje odgovora na vprašanje, ali je ravnanje prve toženke v okviru izpolnjevanja pogodbenih obveznosti povzročilo porušenje objekta, temveč za iskanje odgovora na vprašanje, ali jo porušenje objekta razbremenjuje njene obveznosti izpolniti pogodbo, ker porušenja ni mogla preprečiti, odpraviti ali se mu izogniti (263. člen ZOR). Šele v tem okviru je pomembno, ali za (neugotovljeni) vzrok porušenja morda odgovarja prva toženka.
Ker tožeča stranka ni navajala, da bi v obdobju, za katero uveljavlja odškodnino zaradi izgubljenega dobička, pridobila gradbeno dovoljenje za izgradnjo objekta na mestu porušenega objekta, v katerem bi lahko opravljala gostinsko in trgovinsko dejavnost, ni mogoče zavzeti stališča, da bi bilo škodo zaradi izgubljenega dobička mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 37/2003 z dne 29.5.2003).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izločitev sodnika - nepristranskost – pravice obrambe – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Obsojenčevo subjektivno prepričanje, da je sodišče pristransko, ne more pomeniti tehtnega razloga za prenos pristojnosti in tudi ne za izločitev sodnika.
vzročna zveza - krivdna odgovornost - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - posredni oškodovanci - povrnitev škode - odgovornost zdravstvene ustanove - zdravniški pregled nabornika - samomor vojaka med služenjem vojaškega roka - opustitev zdravljenja - protipravnost ravnanja - solidarna odškodninska odgovornost - odškodnina zaradi smrti bližnjega
Glede na konkretne okoliščine primera je upravičen očitek prvi toženi stranki, da pregleda nabornika ni opravila tako kot bi morala in da je posledično odgovorna za nastalo škodo, saj je tragični dogodek izzvalo prav prilagajanje na vojaško življenje, ki je bilo za pokojnega težje.
Zagotovljena mora biti informiranost zdravnikov in sester o celovitem zdravstvenem stanju pacienta, tako da je temu zagotovljena celovita zdravstvena oskrba s potrebno stopnjo nadzora.