Enotna kazen za kazniva dejanja v steku mora biti rezultat posameznih določenih kazni in hkrati v sorazmerju z vso kriminalno dejavnostjo, za katere se enotna kazen izreka; biti mora torej v logičnem in sorazmernem odnosu tako do posameznih določenih kazni, kot tudi do celotne obsojenčeve kaznive dejavnosti. V konkretnem primeru temelji izrek enotne kazni na takoimenovanem načelu asperacije, (2. točka 2. odstavka 47. člena KZ), po katerem mora biti, če so za kazniva dejanja v steku določene kazni zapora, enotna kazen večja od vsake posamezno določene kazni, vendar ne sme doseči seštevka določenih kazni in ne preseči 15 let zapora. V kolikšni meri sodišče upošteva takšno načelo, je odvisno od okoliščin posameznih kaznivih dejanj, sinteze okoliščin vseh kaznivih dejanj, ki so bile upoštevane pri izreku enotne kazni in končno tudi od presoje, kolikšna enotna kazen ustreza teži teh dejanj, stopnji obsojenčeve krivde in njegovi nevarnosti.
Naročnik nepreklicnega dokumentarnega akreditiva ne more opravičiti začasne odredbe, s katero je sodišče prepovedalo akreditivni banki kot dolžnikovemu dolžniku izvršiti obveznost zato, ker je bila obveznost iz osnovne pogodbe, zavarovana z akreditivom, pravilno izpolnjena.
ZOR člen 178, 178/2, 178, 178/2. ZTVCP člen 45, 45/1, 71, 71/2, 45, 45/1, 71, 71/2, 45, 45/1, 71, 71/2.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Za nesrečo premikajočih se motornih vozil gre tudi, če se ne premikajo vsa vozila, vpletena v nesrečo. Tožničin avto je stal in bil označen; toženčev avto je zaradi neprilagojene hitrosti zadel tožničinega. Odgovornost toženca je 70 %, tožnice pa 30 %.
ZPP (1977) člen 95, 95/1, 95/1-3. ZOR člen 305, 305/1. ZO člen 18.
prenehanje obveznosti - pooblaščenec - izpolnitev - komu se izpolnjuje - upravičenec
Odločitev o zavrnitvi predloga za vpis firme je v primeru, ko je v centralnem registru vpisanih že osem drugih enakih ali zelo podobnih firm, od katerih imata dve enako dejavnost kot predlagatelj, pravilna.
Registrsko sodišče ne zavrne predloga za vpis ostalih podatkov v sodni register samo zato, ker je predlagana firma v nasprotju z zakonom. Enotna odločitev je v takem primeru pravilna samo, če brez vpisa firme ni mogoč tudi vpis ostalih podatkov (na primer pri vpisu novega subjekta). Če v takem primeru zavrne celoten predlog za vpis, mora to v sklepu obrazložiti, sicer sklepa ni mogoče preizkusiti, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka vpisa v sodni register.
gospodarski spor - izvršilni postopek - pravdni postopek
ZST (do novele, ki je bila objavljena v Ur.l. RS št. 14/91) obveznosti, ki jih je za vloge oziroma odločbe predpisoval v tarif.
št. 1 in 2, ni urejal ločeno glede na pravdni in izvršilni postopek.
Po noveli pa jih je urejal ločeno (s 100 % povečanjem) glede na postopek v gospodarskih sporih.
Določbi 4. odst. tarif. št. 1 in 5. odst. tarif. št. 2 ZST sta povsem jasni in ne potrebujeta dodatne razlage. Zato se uporabljata tako, kot se glasita.
ZST 100 % povečanja obveznosti za vloge oziroma odločbe iz tarif. št.
1 in 2 ZST ni vezal na subjekte iz 1. točke 489. čl. in iz 489.a čl.
ZPP, ampak na postopek v gospodarskih sporih, ki pa se začne šele s pravnomočnostjo sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje po ugovoru dolžnika odločilo o razveljavitvi sklepa o izvršbi (izdanega na podlagi verodostojne listine) v tistem delu, s katerima je bila dovoljena izvršba.
Ker ima kršitev načela zaslišanja strank (5. člen ZPP) absolutni značaj, je irelevantno, kateri od strank je sodišče z nezakonitim postopanjem omogočilo obravnavanje pred sodiščem.
ZPP (1977) člen 83, 212, 212-2, 83, 212, 212-2. ZIP člen 14, 14.
izvršilni postopek - družba z omejeno odgovornostjo - smrt direktorja in edinega ustanovitelja - smrt stranke - ustavitev postopka - prekinitev postopka - sposobnost biti stranka
Smrt direktorja in edinega ustanovitelja družbe z omejeno odgovornostjo ni razlog za uporabo določb 83. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP in za ustavitev postopka, pač pa je razlog za prekinitev postopka po 2. tč. 212. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP.
ZOR člen 440, 440/2, 441, 441/1, 440, 440/2, 441, 441/1.
odstop terjatve - ugovor dolžnika
Dolžnik lahko proti prevzemniku terjatve uveljavlja ugovor, da terjatev ne obstoji, ker odstopniku blaga ni naročil niti ga ni prejel. V takem primeru je dokazno breme za obstoj terjatve na strani tožeče stranke kot prevzemnika terjatve.
ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 354, 354/2-13. ZOR člen 125, 125/1, 126, 126/1, 126/2, 126/3, 127, 125, 125/1, 126, 126/1, 126/2, 126/3, 127.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - pravočasna izpolnitev - odločilna dejstva
Bistvena kršitev pravdnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. člena ZPP je podana, če so razlogi o odločilnih dejstvih, ne pa razlogi o materialnopravnih zaključkih nejasni ali med seboj v nasprotju.
Če tožena stranka v petih mesecih od prejema stoodstotnega avansa ni niti začela izpolnjevati pogodbe o delu in svoje pravice do izpolnitve v primernem dodatnem roku ni uveljavila niti po prejemu tožbe na vrnitev avansa, je sodišče materialnopravno pravilno ugotovilo, da je pogodba razdrta.
prodajna pogodba - obresti na vnaprej plačano kupnino - zamudne obresti od zapadlih obresti
Materialno-pravni pogoj za plačilo obresti po čl. 26 ZBP je le v tem, da je prodajalec terjal predplačilo in da kupec ni mogel drugače kupiti stvari, kot da je izpolnil pogoj prodajalca. Druge materialne določbe se ne upoštevajo.
Če sodišče prisodi tožeči stranki zamudne obresti po višji obrestni meri od zakonske, čemur je tožena stranka ugovarjala, mora to v sodbi obrazložiti, sicer je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. člena ZPP.
Če tožena stranka trdi, da je dolžna plačati zamudne obresti samo po zakonski, ne pa po kakšni višji obrestni meri, ji za dokazovanje nepravilnosti obrestnih obračunov tožeče stranke ni treba predlagati svojega obračuna obresti; obrestna mera zakonskih zamudnih obresti je namreč splošno znana.
preizkušanje prijavljenih terjatev - ločitvena pravica, vpisana v zemljiško knjigo - napotitev na pravdo
Po določilu 5. odstavka 143. člena ZPPSL mora stečajni senat napotiti na pravdo stečajnega upravitelja, če je prerekana ločitvena pravica vpisana v zemljiško knjigo.
denacionalizacija - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - kmetijska zemljišča - vrnitev nepremičnin v naravi -
Tudi predstavniki zadruge so lahko vršili pritisk v smislu čl. 5 ZDEN, če so delovali kot "aktivisti" oblasti ali pod videzom izvrševanja pooblastil državnih organov. Delovanje predstavnikov zadruge je treba v vsaki zadevi konkretno ugotavljati. Pri vsaki denacionalizaciji je treba preizkusiti, ali ne obstojijo ovire za vrnitev nepremičnin (čl. 18 ZDEN). Take ovire so za kmetijska zemljišča predvidene v čl. 27 ZDEN npr. zaradi okrnitve funkcionalnosti kompleksov oz. trajnih nasadov, ali razdrobljenosti parcel. Če predlagatelj ne zahteva vrnitve kmetijskega zemljišča v naravi, potem lahko prejme priznanico Sklada kmetijskih zemljišč, ki je zamenljiva za obveznice Slovenskega odškodninskega sklada. Pri vsaki denacionalizaciji je treba upoštevati, ali je dana odškodnina (po čl. 5 ZDEN pa kupnina) presegla 30 % vrednosti zemljišča, kajti v tem primeru se mora pri denacionalizaciji na ustrezen način upoštevati.
ZPP (1977) člen 52, 52/1, 56, 56/1, 52, 52/1, 56, 56/1. ZIP člen 262, 262/2, 262, 262/2.
krajevna pristojnost - odškodninski spor - spor o nepremičnini - začasna odredba
Za spore o odškodnini v zvezi z nepremičnino ni predpisana izključna krajevna pristojnost sodišča, na katerega območju leži nepremičnina, pristojnost sodišča, na katerega območju je bilo storjeno škodno dejanje ali je nastopila škodljiva posledica, pa je izbirna.
Predlog za začasno odredbo s prepovedjo obremenitve in razpolaganja z nepremičnino nima za posledico, da bi bilo sodišče, pristojno za odločanje o njem, pristojno tudi za sojenje v pravdi o terjatvi, ki naj bi bila zavarovana z začasno odredbo.
Ob uveljavljanju zahtevka na dodelitev drugega primernega stanovanja se tožnik ne more uspešno sklicevati, da mora izprazniti stanovanje tožene stranke, kamor se je vselil nezakonito, niti na okoliščino, da se je pred tem izselil iz stanovanja v drugi državi (Republiki Hrvatski).
ZPP (1977) člen 451, 451/2, 451/3, 451/4, 456, 456/1, 451, 451/2, 451/3, 451/4, 456, 456/1. ZIP člen 55a, 55a/2, 55a, 55a/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - umik tožbe
Če dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, nato pa upnik umakne izvršilni predlog, mora sodišče najprej odločiti o ugovoru, šele potem pa (po predhodnem soglasju dolžnika) o umiku tožbe. Zato v takem primeru ni podlage za ustavitev izvršbe.
Pri oceni, ali gre v posameznem primeru za stanovanje, je treba upoštevati zlasti tudi uporabo prostorov (posebej še, če je trajala dalj časa) namen in stanovanjske razmere kraja. Ta kriterija, ki ju je vpeljala sodna praksa zato relativizirata pogoja, da morajo biti prostori praviloma gradbena celota in da morajo imeti poseben vhod.
zavarovanje terjatev - začasna odredba - pristojnost sodišča - upravni postopek - davčni postopek - prometni davek
Po 2. odst. 1. člena ZIP se določbe ZIP ne uporabljajo, če je za izvršbo oziroma zavarovanje terjatve, o kateri se odloča v upravnem postopku, z zakonom določena pristojnost drugega organa. V zadevah inšpiciranja pravilnosti in zakonitosti obračunavanja in plačevanja prometnega davka je za izvršbo določen drug organ, Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je predlog upnika za izdajo začasne odredbe zavrglo.