sodelavci - stranka v postopku - opravljanje javnega pooblastila - zdravstveni delavci
V skladu s Seznamom poklicev v zdravstveni dejavnosti in Seznamom izvajalcev posameznih poklicev oziroma s posameznih področij, ki morajo biti vpisani v register in imeti veljavno licenco, poklic logoped ni razvrščen med zdravstvene delavce, niti izvajalci v tem poklicu za opravljanje dela ne potrebujejo licence. Društvo AAA zato nima statusa zbornice oziroma strokovnega združenja v smislu 87. člena ZZDej. Glede na to tudi ni aktivno legitimirano za vložitev pobude iz 87.d člena ZZDej za podelitev opravljanja javnega pooblastila iz 87.c člena istega zakona. Opredeljevanje poklicev v okviru izvajanja zdravstvene dejavnosti na zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce na podlagi 62. člena ZZDej sodi v pristojnost ministra za zdravje, ki o tem odloči s podzakonskim predpisom in torej ne gre za upravno stvar.
ZUP člen 67, 67. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost člen 12, 12.
obratovalni čas gostinskega obrata - gostinstvo
Glede na to, da je pritožnik priglasil redni in podaljšani obratovalni čas na obrazcu, ki ga je navedeni Pravilnik določil v noveli, Uradni list, št. 107/00, in da so v obrazcu vsi podatki, ki so bili za odločitev organa prve stopnje potrebni, ni jasno, kam meri tožba z ugovorom, da bi moral upravni organ prve stopnje tožnika pozvati, da vlogo ustrezno dopolni.
carinska deklaracija - carinska vrednost blaga - carina
CZ carinskim organom ne daje podlage za naložitev obveznosti vložitve nove ECL v isti zadevi, kot tudi ne za sprejem nove ECL, če jo predloži (v lastnem interesu) deklarant sam. Procesna situacija, na katero opozarjata tožeči stranki, je po navedenem posledica neupravičene predložitve in neutemeljenega sprejema in potrditve nove ECL v isti zadevi. Ker pri svoji odločitvi prvostopni organ ni upošteval v isti zadevi napačno in v korist tožeče stranke sprejete nove carinske deklaracije, izpolnjene skladno z ugotovitvami preveritve kot podlage za obračun uvoznih dajatev ter sprostitev vozila v prost promet, ki po določbi 2. odstavka 155. člena CZ predstavlja izvršilni naslov, je tožena stranka utemeljeno in v korist tožečih strank v 1. točki izreka izpodbijane odločbe s spremembo prvostopne odločbe odpravila dvojnost izvršilnih naslovov tako, da je z določitvijo roka za plačilo z odločbo ugotovljenega carinskega dolga skladno s 5. odstavkom 153. člena CZ tudi obveznost plačila z odločbo ugotovljenega dolga vezala na carinsko deklaracijo.
ZZD člen 76, 76. URS člen 125, 157, 125, 157, 125, 157, 125, 157. ZZVZZ člen 77, 77. ZUS člen 1, 34, 34/1, 1, 34, 34/1.
nadzor nad izvajanjem zdravstvenih storitev - dokončen posamični akt - upravni akt - zdravstvena dejavnost - zdravstvene storitve
Iz sodne prakse VS RS izhaja, da tožena stranka s končnim zapisom odloči o pripombah in ugovorih nadzorovanega pogodbenega partnerja zoper zapisnik o ugotovitvah tožene stranke. Končni zapis, zoper katerega ni bila vložena zahteva za sodno varstvo, postane dokončen in predstavlja osnovo za izrek ukrepov nadzora. Končni zapis je zato dokončen posamični akt, ki ga izda tožena stranka kot nosilka javnega pooblastila in o zakonitosti takšnega akta ima stranka sodno varstvo v upravnem sporu na podlagi 1. člena ZUS.
Postopek na podlagi 1. odstavka 175.a člena CZ je tudi po presoji sodišča specifičen, saj ne gre za običajno carinjenje, v katerem carinski organi glede carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga ne morejo postopati v skladu z načelom nediskriminatornosti (44. člen CZ), pač pa gre za odkup blaga, ki je odvzeto zaradi storitve prekrška. Zakon zahteva, da storilec prekrška oziroma lastnik blaga, za katerega ni nujno, da je bil pri carinskem prekršku sploh udeležen, carinsko blago ponovno odkupi od carinskega organa in ga sprosti v prost promet, zato prosilcu ne daje možnosti, da bi izbiral med vsemi carinsko dovoljenimi rabami oziroma uporabami v skladu z načelom nediskriminatornosti, ampak zahteva, da se izvede točno določen postopek sprostitve v prost promet.
Za odločitev o tem, ali se tožniku odmeri davek na promet nepremičnin, je odločujoča okoliščina, ali je bil plačan DDV. Do takšnega zaključka pripelje že jezikovna razlaga zakonskega besedila, obenem pa je takšna razlaga tudi logična, in to z vidika obeh davčnih predpisov, saj preprečuje, da bi se o istem vprašanju (zavezanost za DDV) odločalo dvakrat v dveh različnih davčnih postopkih.