ZTel člen 7. Uredba o načinu opravljanja javnih telekomunikacijskih storitev govorne telefonije in teleksa ter o upravljanju javnega telekomunikacijskega omrežja člen 14, 14.
Tožena stranka je pri izdaji analogne odločbe zmotno uporabila materialno pravo, saj za svojo odločitev ni imela podlage niti v 7. členu ZTel, niti ne zakonite podlage v 14. členu Uredbe. Ker je tožena stranka izpodbijano odločbo oprla predvsem na navedeni določbi Uredbe (5. alinea 7. člena ZTel ji podlage za izdajo takšne odločbe ne daje) je sodišče ob upoštevanju določbe 125. člena Ustave, po kateri je pri svojem odločanju vezano le na Ustavo in zakon, izpodbijano odločbo odpravilo kot nezakonito na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu.
Stališče, da lahko oseba, ki je bila med vojno še mladoletnik, uveljavlja in dokazuje ne samo lojalnost starša, temveč tudi svojo lojalnost, po mnenju sodišča v materialnopravnem pogledu lahko pomeni samo to, da vezanost usode mladoletnikovega državljanstva na usodo državljanstva starša ni popolna, temveč da mu je ne glede na učinek 2. odstavka 35. člena ZDrž na državljanstvo starša treba priznati jugoslovansko državljanstvo, če dokaže svojo lojalnost.
Iz sistematike zakona je razvidno, da se ZPOOSRP lahko uporabi tudi "samo" za gradnjo objektov v okviru popotresne obnove, brez da bi bila za gradnjo dana kakršnakoli sredstva iz že omenjene določbe 2. odstavka 1. člena ZPOOSRP. Vsebuje specialne določbe, ki se nanašajo na gradnjo objektov in se na območju popotresne obnove uporabljajo namesto zakona, ki ureja graditev objektov (v kolikor seveda drugače oz. "specialno" urejajo določena vprašanja!). Popotresna obnova objektov se na območju popotresne obnove ureja na podlagi veljavnih prostorskih izvedbenih aktov ali ureditvenih načrtov obnove, v kolikor pa določena vprašanja v zvezi z gradnjo objekta specialno ne ureja ZPOOSRP, je seveda potrebno uporabiti Zakon o graditvi objektov.
odplačni prenos nepremičnin - nepremičnina kot stvarni vložek - davek na promet nepremičnin
Iz obrazložitve izpodbijane in prvostopne odločbe ni razvidno, katera dejstva so bila bistvena za presojo, da gre v tem primeru za odplačni prenos in za plačilo v obliki novoizdanih delnic v smislu določbe 6. člena ZDNP-1 (torej, glede na stališče tožene stranke, da se davek na promet od kapitalskih vložkov ne plača, smiselno, da ne gre za stvarni vložek), čeprav je to ključno za odločitev v tem primeru. Navedba podlage za tak sklep je pomembna še toliko bolj, ker tožena stranka sama zatrjuje, da stvarni vložki praviloma niso podvrženi obdavčitvi z davkom na promet nepremičnin.
ZUP člen 214, 214/1, 214, 214/1. Uredba o ukrepih kmetijske strukturne politike programa razvoja podeželja 2000-2006 (SAPARD) člen 27, 28, 27, 28.
SAPARD - dodelitev sredstev iz programa SAPARD - obrazložitev odločbe - kmetijstvo - transferji - predpristopna pomoč
Za obrazložitev odločitve o zavrnitvi vloge za dodelitev sredstev, ki sicer izpolnjuje vse pogoje, ne zadošča zgolj navedba, da je bilo ugotovljeno, da so bila vsa z javnim razpisom predvidena sredstva za posamezen ukrep že porabljena na podlagi predhodnih vlog, temveč more upravni organ konkretno navesti, na katere dokaze tako ugotovitev opira. Izpodbijana odločba je namreč upravna odločba, kar pomeni, da mora imeti njena obrazložitev vsebino, določeno v 1. odstavku 214. člena ZUP. Če take vsebine nima, stranka nima možnosti, da razloge izpodbija, pa tudi sodišče zakonitosti odločbe ne more preizkusiti.
Dejstvo je, da so bili v relevantnem času CC, AA in BB še otroci in ne more biti sporno, da otrokom v starosti 6 let in manj ni mogoče priznati svobodne volje v smislu (ne)lojalnih ravnanj, kar pomeni, da se niso mogli s svojim ravnanjem pregrešiti zoper njihove državljanske dolžnosti, ker teh niso imeli, niti niso mogli ravnati proti narodnim in državnim koristim FLRJ. V takih primerih pa je sodišče že zavzelo stališče, da vsebina in namen določbe 2. odstavka 35. člena ZDrž pridobita pravni pomen posredno, preko ugotavljanja državljanstva za prednike. Za očeta pa je bilo, kot že navedeno, že ugotovljeno, da se ni štel za jugoslovanskega državljana. Res je Ustavno sodišče RS v zvezi z domnevo nelojalnosti zavzelo stališče, da mora stranka imeti možnost dokazovanja nasprotnega zakonski domnevi nelojalnosti, vendar po mnenju sodišča tega pri mladoletnih otrocih, ki nimajo svobodne volje in so v vsem odvisni od staršev, ni mogoče neposredno uporabljati. V takem primeru lahko otroci dokazujejo nasprotno (torej lojalnost) za svoje starše in s tem posredno za ugotavljanje svojega državljanstva tako, da izpodbijajo domnevo nelojalnosti za starše.
ZDRS člen 35, 35/2, 35, 35/2. ZDen člen 63, 63/9, 63, 63/9. ZUS člen 59, 59/1, 59, 59/1.
ugotovitev državljanstva
Glede na to, da iz upravnih spisov izhaja in ni sporno, da je bil BB dne 31. 3. 1946 z ostalimi člani družine izseljen v Avstrijo (torej po 28. 8. 1945), sodišče pripominja, da retroaktivni učinek 2. odstavka 35. člena ZDrž ne pomeni, da so morali biti vsi trije pogoji iz navedene določbe izpolnjeni že pred uveljavitvijo ZDrž DFJ, temveč je treba to vprašanje presojati glede na naravo pogojev. Dva izmed njih sta morala biti že po naravi stvari podana med vojno (narodna pripadnost in nelojalno ravnanje), glede tretjega pogoja (bivanje v tujini) pa zakon tega niti izrecno niti posredno ne določa, kar pomeni, da je pravno učinkoval, če je bil podan najkasneje ob uveljavitvi novele ZDrž, torej 4. 12. 1948, in je treba šteti, da je podan ne glede na to, da je bila oseba tedaj v tujini že mrtva.
ZUP člen 260, 260-9, 265. ZTel-1 člen 67/4, 73, 73/6, 66, 66/1, 67, 67/4, 73, 73/6, 66, 66/1, 67.
stranka v postopku - obnova postopka - telefonske storitve
Po 43. členu ZUP ima pravico, udeleževati se postopka, tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi, to je zaradi neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi. Kadar gre za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP, mora biti glede na določbe 265. člena ZUP pravni interes za udeležbo v postopku vsaj verjetno izkazan.
ZUS člen 16, 32, 16, 32. ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
umik tožbe - stroški - smiselna uporaba ZPP - upravni postopek
Ker je tožeča stranka očitno umaknila tožbo takoj, ko ji je bilo stanovanje dodeljeno, torej ko je odpadel razlog za nadaljevanje upravnega spora (v katerem je tožnica sicer zahtevala odpravo nezakonitega dokončnega posamičnega akta in ne neposredno dodelitve stanovanja), je sodišče glede na dejanske okoliščine spora štelo, da gre pri obravnavanem umiku tožbe za enak primer, kot je podan v pravdi, kadar toženec izpolni tožbeni zahtevek še pred odločitvijo o tožbi, tožnik pa takoj potem umakne tožbo, zato je zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov zavrnilo.
dodelitev frekvence - razveljavitev odločbe o dodelitvi frekvence - telekomunikacije
Za pravilno uporabo 4. točke 3. odstavka 54. člena ZEKom sta relevantni dve dejanski okoliščini: da znesek za uporabo radijske frekvence ni plačan do roka, ki ga je določil organ in da je imetnik frekvence opozorjen na pravno posledico iz navedene določbe.
Če je tožnikova zahteva takšna, da je o njej moč odločiti po določbah ZPKri, ki urejajo postopek revizije kazenske sodbe, to izključi stvarno pristojnost Komisije za popravo krivic, ki je po ZPKri pristojna odločati o statusu političnega zapornika v upravnem postopku.
Ker odločba upravnega organa, izdana na podlagi 30. člena ZUS, predstavlja le procesni predpogoj za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe na podlagi 1. odstavka 69. člena ZUS, po presoji sodišča ni podan pravni interes tožeče stranke za izpodbijanje zakonitosti takšne negativne odločbe s tožbo v upravnem sporu.
Ključni element za presojo narodnostne pripadnosti v primerih iz 2. odstavka 35. člena ZDrž je osebna opredelitev posameznika. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi navedla razloge za ugotovitev, da je članstvo v Kulturbundu temeljilo na osebni izjavi posameznika, da se prišteva k nemškemu narodu. Kolikor denacionacionalizacijski upravičenec, ki je stranka v postopku ugotavljanja državljanstva, meni da obstajajo okoliščine, zaradi katerih sklepanje o narodnostni pripadnosti na podlagi tako izkazanega elementa ni utemeljeno, mora takšne (konkretne) okoliščine (in dokaze zanje) navesti v upravnem postopku.
Z navajanjem okoliščin o civilni škodi tožnika lahko uveljavljata pravice v okviru zasebnega prava, katerih varstvo se uveljavlja v civilnih sodnih postopkih, interesa za vstop v inšpekcijski postopek pa z njimi ne moreta utemeljevati, saj ne gre za pravice ali pravne koristi iz javnega prava, ki bi se varovale v okviru gradbenih inšpekcijskih postopkov oziroma ki bi bile z gradbenim inšpekcijskim ukrepom prizadete.
V obravnavani denacionalizacijski zadevi je upravni organ ugotovil, da je bila pravica uporabe z dedovanjem prenešena na A.A. in B.B.. Zato je zanju pravilno ugotavljal pogoje, ki so za priznanje statusa denacionalizacijskega upravičenca določeni v ZDen. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, pa tožnica v upravnem postopku ni niti navajala in niti dokazovala okoliščin o tem, da navedena pridobitelja pravice uporabe nista denacionalizacijskega upravičenca, ker premoženje ni bilo odvzeto iz posesti njima, pač pa bivši lastnici oziroma drugi osebi, ki bi po določbah ZDen status denacionalizacijskega upravičenca lahko uveljavljala.
Ob nespornem dejstvu, da tožnik nima lastnih dohodkov in da začasno prejema denarno socialno pomoč ter ob upoštevanju ocene nevarnosti nujnega preživljanja Centra za socialno delo, so po presoji sodišča pavšalne navedbe o lastništvu trisobnega stanovanja, premalo.
razpis za delovno mesto - pritožba - javni uslužbenec
Ker določba ZJU izrecno govori o obvestilu o neuspelem javnem natečaju (in ne o sklepu oziroma upravni odločbi), sodišče pritrjuje toženi stranki, da zoper takšno obvestilo ni pravnega sredstva. Tudi po oceni sodišča v takšnem primeru, ko nihče od kandidatov ni bil izbran, v pravice oziroma pravne koristi kandidata za razpisano uradniško delovno mesto še ni bilo poseženo.
Tožeča stranka je v relevantnem času bila še otrok in ne more biti sporno, da otrokom v starosti enega ali dveh let ni mogoče priznati svobodne volje v smislu (ne)lojalnih ravnanj, kar pomeni, da se niso mogli s svojim ravnanjem pregrešiti zoper državljanske dolžnosti, ker teh niso imeli, niti niso mogli ravnati proti narodnim in državnim koristim FLRJ. V takih primerih pa je sodišče že zavzelo stališče, da vsebina in namen določbe 2. odstavka 35. člena ZDrž pridobita pravni pomen posredno, preko ugotavljanja državljanstva za prednike, konkretno za očeta. Pri otroku, ki nima lastne volje, da bi lahko izražal stališča (npr. do okupatorja ipd.), ne gre za problem dokazovanja (ne)lojalnosti, ampak za (ne)lojalnost staršev, ki se izraža v njihovem državljanstvu.
ZSS člen 4, 24, 29, 29/1, 29/2, 32. URS člen 3, 3/2, 15, 23, 125. ZUP člen 4, 254, 254/2.
ocena sodniške službe - sodniška služba - sodstvo - pravica sodnika do plače - polje proste presoje
Predhodno opravljanje sodniške funkcije na okrajnem sodišču ali katerem koli drugem sodišču ni mogoče šteti za (posebno) strokovno dejavnost v pravni stroki v smislu 2. točke 1. odstavka 29. člena ZSS v zvezi z izdelavo ocene sodniške službe. Zakonodajalec sicer res ni postavil kakršne koli hierarhije med kriteriji iz 29. člena ZSS. Vendar pa je sodišče v upravnih sporih že večkrat zavzelo stališče, da je glede na naravo upravne ali javnopravne stvari, kadar gre na primer za strokovne odločitve tehnične ali pravno-politične narave ali gre za odločitve na področju ekonomske in kulturne politike, sodna presoja zadržana v tem smislu, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje in se ne spušča v strogo presojo uporabe v zakonu postavljenih materialnih kriterijev, ampak v takih primerih uporablja test t.i. očitne (ne)razumnosti. Delež vloženih pritožb je ob upoštevanju vrste (strukture) zadev povsem razumno šteti kot enega izmed pokazateljev dosežene stopnje pravilnosti in zakonitosti sodnikovega odločanja, pa tudi sposobnosti razreševanja pravnih vprašanj, poleg pokazatelja, ki izhaja iz statistike sodnih odločitev v pritožbenih postopkih. To merilo je predvidel tudi zakonodajalec v določilu 3. točke 1. odstavka 29. člena ZSS. Ugotavljanje sposobnosti razreševanja pravnih vprašanj v postopkih s pravnimi sredstvi zajema tudi ugotavljanje, ali so pravna sredstva vložena ali ne.
ZUZIO člen 32, 35, 32, 35. ZGD člen 569, 569. ZPPSL člen 2, 2/3, 2, 2/3.
invalidsko podjetje - odvzem statusa invalidskega podjetja
Po presoji sodišča dejstvo, da tožeča stranka v letu 2003 ni zaposlovala nobenega delavca in torej celo poslovno leto ni izpolnjevala predpisanega deleža invalidnih oseb v invalidskih podjetjih, v konkretni zadevi ne predstavlja razloga za (naknadno) izdajo izpodbijane odločbe, saj je bilo prenehanje delovnega razmerja delavcem tožeče stranke posledica stečajnega postopka. Vendar pa je tožeča stranka v času izdaje izpodbijane odločbe ponovno imela zaposlen predpisani minimalni delež invalidnih oseb in je torej ta pogoj izpolnjevala.