dovoljenost revizije - zavrženje vlog v upravnem postopku - ni denarna vrednost - vprašanja niso pomembna pravna vprašanja - se ne nanašajo na razloge zavrženja - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje - drugačno dejansko in pravno stanje
Določba 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 vrednosti spornega predmeta ne določa kot pogoja za dovoljenost revizije v upravnem sporu.
Revizijo zaradi neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje je mogoče dovoliti le, če revident izkaže neenotno sodno prakso glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev. Zato tega pogoja ni mogoče izkazati s sklicevanjem na odločbe, ki se nanašajo na pravna vprašanja, ki za obravnavano zadevo niso relevantna in ki temeljijo na povsem drugačni dejanski in pravni podlagi.
ZUS-1 člen 59, 82, 82/2-2. ZCes-1 člen 5, 5/1, 66, 66/1, 66/3, 78, 78/3, 78/5. - člen 56, 56/2.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - postavitev objekta za oglaševanje - poseg v varovalni pas državne ceste - soglasje Direkcije za ceste - razlaga zakonskih določb
Določbo petega odstavka 78. člena ZCes-1 ni mogoče obravnavati na način, ki bi onemogočal uporabo tretjega odstavka 66. člena istega zakona. Upoštevajoč sistemsko razlago lahko direkcija izda soglasje za postavitev objekta oglaševanja in obveščanja, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej. Te pogoje pa presoja direkcija na podlagi predloženega elaborata za postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje, v katerem je določena lokacija, prikaz objekta in način njegove postavitve, opredeljena pregledna polja, preglednostni prostori cestnih priključkov in križišč, pregledne berme v območju lokacije objekta ter drugi tehnični podatki, ki se nanašajo na objekt in njegovo lokacijo.
Določbe ni mogoče razlagati ločeno od drugih, temveč le v medsebojni povezavi, saj je treba izhajati iz tega, da je zakon v sebi sklenjena in vsebinsko povezana celota. Njegova razlaga pa mora dati določbam logičen in prepričljiv pomen.
Zoper izpodbijano odločbo tožene stranke je dovoljen upravni spor (2. člen ZUS-1), zato subsidiarnega upravnega spora za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin po 4. členu ZUS-1 zoper navedeni upravni akt sploh ni mogoče voditi in v njem odločiti. Zgolj to, da se v tožbi uveljavljajo tudi kršitve ustavnih pravic, pa ne pomeni, da ne gre več za spor zoper upravni akt, saj se kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin v povezavi z izpodbijanim upravnim aktom lahko uveljavljajo tudi v sporu na podlagi 2. člena ZUS-1.
ZUP člen 43. ZBan-1 člen 347, 352, 353. URS člen 22, 23, 25.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - postopek sodnega varstva proti odločbi o izrednih ukrepih Banke Slovenije - odločba Ustavnega sodišča - aktivna legitimacija - varstvo v upravnem sporu - odškodninska tožba - kršitev pravil upravnega postopka
Z odločbo Ustavnega sodišča U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 je bilo ugotovljeno, da ureditev 347. člena ZBan-1 v delu, v katerem imetnikom izbrisanih ali konvertiranih finančnih instrumentov ne priznava pravice, da v upravnem sporu izpodbijajo odločbo Banke Slovenije, pač pa jim daje drugačno sodno varstvo v obliki odškodninske tožbe, pomeni način izvrševanja pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave (drugi odstavek 15. člena Ustave). S tem je bila razrešena tudi dilema, ali je bila specialna ureditev udeležbe v postopku nadzora po 352. členu ZBan-1 in v zvezi s tem ureditev vročanja odločbe o izrednih ukrepih po tretjem odstavku 353. člena ZBan-1, ki glede na drugi odstavek 330. člena ZBan-15 izključuje uporabo splošne ureditve udeležbe po ZUP, skladna z Ustavo.
Če ni bila v neskladju z Ustavo zakonska ureditev v 347. členu ZBan-1, ki imetnikom izbrisanih oziroma konvertiranih kvalificiranih pravic ni omogočala, da bi lahko v svojem imenu sodno izpodbijali (v upravnem sporu nastopali kot tožniki) dokončno odločbo Banke Slovenije, taka ni mogla biti niti ureditev, ki jim ni dajala pravice do udeležbe v postopku izdaje odločbe o izrednem ukrepu in do vročitve odločbe.
dovoljenost revizije - brezplačna pravna pomoč - vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - splošno in nekonkretizirano vprašanje
Kakšne so zahteve za to, da se neko vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje za izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Skladno z ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča revizije ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve oziroma niso bistvena za odločitev v konkretni zadevi oziroma zaradi vprašanj, ki so splošna in nekonkretizirana.
dovoljenost revizije - vrednost spora - zelo hude posledice - odvzem funkcije - stečajni upravitelj
Nihče nima pravice opravljati funkcijo upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, saj gre za podeljeno upravičenje, katerega nosilec mora ves čas izpolnjevati zakonsko določene pogoje.
ZDen člen 9, 10, 10/2, 64, 64/1. ZIKS člen 145, 145/3, 145a. ZPP člen 380, 380/2. ZNP člen 37. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2.
zaplemba premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja po ziks - kazenska sodba - pogoji za odvzem - nemška narodnost - plačilo odškodnine - Odlok AVNOJ - zmotna uporaba materialnega prava
Predloga za vrnitev zaplenjenega premoženja, ki temelji na ZIKS, ni mogoče zavrniti z utemeljitvijo, da predlagatelj glede na smiselno uporabo drugega odstavka 10. člena ZDen sploh ni upravičenec. To pa ne pomeni, da v primeru, ko sodišče v skladu s tretjim odstavkom 145. člena ZIKS in ob smiselni uporabi določb III. poglavja ZDen odloči, da je predlagatelj upravičen do plačila odškodnine, nasprotni udeleženec ne more uveljavljati ugovora, da je terjatev predlagatelja (delno) prenehala z izpolnitvijo.
ZUS-1 člen 32, 76, 82. ZFPPIPP člen 14. ZGD-1 člen 58, 58/1, 58/2.
začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana
Zatrjevana možnost insolventnosti oziroma stečaja sama po sebi ne pomeni težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1.
Če stranka zatrjuje možnost stečaja, je upravno sodišče, ob ustrezni trditveni podlagi, dolžno presojati okoliščine, ki bi na podlagi ZFPPIPP lahko predstavljale podlago za verjetnost uvedbe stečaja.
mednarodna zaščita - pritožba tožene stranke - razlog preganjanja - pripisano politično prepričanje - družinska povezanost s političnim aktivistom - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zmotna uporaba materialnega prava - glavna obravnava
V primerih, kot je obravnavani, ko je bil družinski član obravnavan in priprt zaradi političnih aktivnosti, je nujna presoja, ali ni ravnanje oblasti zoper druge družinske člane motivirano tudi zaradi njim pripisanega enakega političnega prepričanja. Izkustveno logično je namreč sklepanje, da se osebi, ki je pomagala političnemu nasprotniku, pripiše strinjanje z njenimi političnimi prepričanji, ne glede na to, ali je bil morda motiv za pomoč drug. Pomembno torej ni, ali oseba dejansko sprejema oziroma se strinja s političnim nazorom ter z ravnanji drugega (to je, ali se tožnika strinjata z ravnanji sina), saj subjekt preganjanja identično politično prepričanje pripiše osebi na podlagi njenih ravnanj, usmerjenih v zaščito nasprotnika vladajoče oblasti (v tej zadevi zaradi pomoči pri pobegu). To pa tudi pomeni, da v konkretnem primeru sinovih političnih aktivnosti (za katerega ni sporno, da je bil priprt zaradi aktivnosti proti vladi) ni mogoče izvzeti iz konteksta položaja tožnikov, saj je prav to bistveno za njuno obravnavo.
Ker tožnik predlaga obnovo postopka zaradi razloga iz 10. točke 394. člena ZPP in se nova dejstva in novi dokazi, ki naj bi utemeljevali predlog za obnovo postopka, nanašajo na dejansko stanje, ki je bilo podlaga za presojo, da je odpovedni razlog podan in ni posledica šikaniranja ali diskriminacije, v reviziji pa se očitajo bistvene kršitve in zmotna uporaba materialnega prava ravno v zvezi s temi dejstvi, je revizijsko sodišče odločilo, da bo prekinilo postopek z revizijo, dokler ne bo končan postopek z obnovo.
ZUS-1 člen 4, 36. ZPOmK-1 člen 28, 55. ZS člen 101.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe - postopek pred Agencijo za varstvo konkurence - preiskava v prostorih podjetja - odredba sodišča
Sodišče pri izdaji odredbe o preiskavi ravna kot nosilec sodne veje oblasti v okviru izvrševanja ene od svojih ustavnih pristojnosti, to je nadzora nad izvršilno vejo oblasti. Na tak sklep tudi ne more vplivati okoliščina, da je preiskava, ki jo odredi sodišče, izvršena prvenstveno za potrebe (nadzornih in prekrškovnih) postopkov ugotavljanja kršitev konkurenčnega prava, ki niso sodni postopki in jih vodi Agencija. Namen izvedbe preiskave ne vpliva na naravo odločanja sodišča, niti ne vpliva nanjo dejstvo, da podlago za izdajo sodne odredbe predstavlja ZPOmK-1. V skladu s 101. členom Zakona o sodiščih so okrožna sodišča namreč pristojna tudi za sojenje oziroma odločanje v drugih zadevah (poleg kazenskih, civilnih in registrskih), če tako določa zakon.
Vprašanje (ne)učinkovitosti pravnih sredstev po ZPOmK-1 pa ne vpliva na dejstvo, da je bilo zadoščeno pravici do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Prav obstoj sodnega varstva je tisto vprašanje, ki je pomembno za presojo dopustnosti upravnega spora po 4. členu ZUS-1. To, da je v zadevi odločalo sodišče, že samo po sebi pomeni, da je bilo stranki zagotovljeno sodno varstvo njenega pravnega položaja, zato dodatno sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 ni potrebno. Upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednimi sodišči ter tam sprejetih odločitev.
ZFPPIPP člen 301, 301/7. ZPP člen 339, 339/2-8, 351, 351/2.
predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka - nasprotna tožba - ločeno obravnavanje zahtevka po nasprotni tožbi - prenehanje terjatve do stečajnega dolžnika - pravica do izjave v postopku - trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za nastop materialnopravnih posledic prenehanja terjatve na podlagi sedmega odstavka 301. člena ZFPPIPP je odločilna procesna neaktivnost tožeče stranke. Gre torej za negativno procesno dejstvo, ki ga mora ugotoviti sodišče, da bi nanj lahko oprlo svojo odločitev o zavrnitvi zahtevka na tej materialnopravni podlagi.
Revidentka v reviziji utemeljeno opozarja, da se na navedeno materialnopravno podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala, niti se do navedenih okoliščin ni opredeljevalo sodišče prve stopnje. Prav tako se na te okoliščine ni sklicevala tožena stranka v pritožbi. Te relevantne dejanske okoliščine je zato kot prvo ugotavljalo sodišče druge stopnje. Revidentka zato utemeljeno zatrjuje, da bi v takšnem primeru sodišče druge stopnje moralo postopati na način, kot je predviden v drugem odstavku 351. člena ZPP. Ker sodišče druge stopnje pred odločitvijo ni omogočilo tožeči stranki, da se izjavi o ključni relevantni okoliščini, na katero je oprlo odločitev o prenehanju terjatve, je s tem kršilo pravico tožeče stranke do izjave o pravnorelevantnih dejstvih. Revidentka pravilno opozarja, da je relevantne trditve zato lahko ponudila šele v reviziji. Revizijsko sodišče pa nima pooblastil, da bi v revizijskem postopku spreminjalo dejansko podlago izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje.
ZJN-2 člen 29. ZPP člen 214, 214/2. Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj člen 13. Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 člen 1.
postopek javnega naročila - kršitev pravil javnega naročanja - izbira izvajalca - finančni popravek - škodljiv vpliv na proračunska sredstva - trditveno in dokazno breme - priznana dejstva - dopuščena revizija
Odgovor na prvo dopuščeno vprašanje ali lahko Republika Slovenija kot pogodbena stranka uveljavi t. i. finančne popravke potem, ko je v času po izbiri izvajalca s strani tožeče stranke izdala sklep o izbiri, na podlagi katerega je bila s tožečo stranko sklenjena pogodba o sofinanciranju, je pritrdilen.
Toženka bi bila dolžna, ob siceršnjem sklicevanju na ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja, možnost škodljivega vpliva oziroma škodljiv vpliv na porabo proračunskih sredstev zatrjevati (in dokazati) le, če bi tožnica obstoju oziroma možnosti obstoja finančnih posledic na proračunska sredstva konkretizirano ugovarjala. Ker pa tega v obravnavanem primeru tožnica ni storila, gre dejstvo škodljivega vpliva na proračunska sredstva skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP šteti za priznano.
PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4003122
ZGD člen 439. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odgovornost poslovodje - odškodninski zahtevek družbe proti poslovodjem - soglasje k vložitvi tožbe - pristojnost skupščine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila v okoliščinah konkretnega primera za uveljavljanje zahtevka zoper toženca kot materialnopravni pogoj za vložitev tožbe potrebna odločitev skupščine družbenikov tožnice.
Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj člen 13. Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 člen 1. ZJN-2 člen 29.
postopek javnega naročila - kršitev pravil javnega naročanja - izbira izvajalca - finančni popravek - škodljiv vpliv na proračunska sredstva - dopuščena revizija
Odgovor na prvo dopuščeno vprašanje ali lahko Republika Slovenija kot pogodbena stranka uveljavi t. i. finančne popravke potem, ko je v času po izbiri izvajalca s strani tožeče stranke izdala sklep o izbiri, na podlagi katerega je bila s tožečo stranko sklenjena pogodba o sofinanciranju, je pritrdilen.
procesna sposobnost – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev – prištevnost – odgovornost za prekršek
Vpliv duševne motnje na voljne in razumske sposobnosti storilca sodi na področje
ugotavljanja empiričnih prvin prekrška, torej v sfero pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja.
Vendar pa se glede na zgoraj povzeto vsebino zahteve za varstvo zakonitosti in podatke spisa, zlasti dopisa Psihiatrične bolnišnice Ormož z dne 6. 2. 2017 in ambulantnega izvida psihološke ambulante Psihiatrične bolnišnice Ormož z dne 5. 8. 2016, iz katerih izhaja, da ima storilec prekrška paranoidno shizofrenijo (pri čemer iz dopisa in izvida izhaja, da se bolnik nahaja v remisiji, vendar ima kronične spremembe na področju volje, čustvovanja in ustreznega presojanja), pri Vrhovnem sodišču poraja precejšen dvom, da je bil storilec zaradi duševne motnje v času storitve prekrška dne 10. 12. 2016 zmožen razumeti pomen svojih dejanj oziroma imeti svoja ravnanja v oblasti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4003123
Tarifa Zavoda IPF za radiodifuzno oddajanje in radiodifuzno retransmisijo fonogramov člen 3, 3-3. ZPP člen 367a, 367a/1.
avtorska pravica - izdajatelj televizijskega programa - nadomestilo za uporabo fonograma v TV programu
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali se 3. točka 3. člena Tarife Zavoda IPF za radiodifuzno oddajanje in radiodifuzno retransmisijo fonogramov, ki določa višino minimalnega nadomestila, uporablja tudi za izdajatelje televizijskega programa.