Za neupravičeno pridobitev v smislu 190. člena OZ lahko gre le takrat, kadar se premoženje ene od strank obligacijskega razmerja zaradi ravnanja druge stranke poveča.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - originarna pridobitev lastninske pravice - darilo - plačilo kupnine - stanovanje - zmotna uporaba materialnega prava
Določba drugega odstavka 51. člena ZZZDR bi bila lahko neposredna podlaga za originarno pridobitev skupne lastnine na stanovanju le v primeru, če bi bil kot kupec stanovanja v kupoprodajni pogodbi z dne 2. 11. 2005 naveden eden od zunajzakonskih partnerjev. S tem, ko sta soglašala, da je kot kupec stanovanja v pogodbi naveden toženkin stari oče, je z vpisom v zemljiško knjigo na podlagi te pogodbe lastninsko pravico na stanovanju pridobil on. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da pravdni stranki zgolj z delnim plačilom kupnine nista mogli na podlagi drugega odstavka 51. člena ZZZDR originarno pridobiti skupne lastnine na stanovanju. S tem, ko je toženkin stari oče sporno stanovanje z darilno pogodbo izrecno podaril le toženki, je to stanovanje z vpisom njene izključne lastninske pravice v zemljiško knjigo prešlo v njeno posebno premoženje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0018977
ZD člen 120, 120/2, 120/3. ZPP člen 77, 77/2, 98, 98/6. ZFPPIPP člen 386, 389, 389/1.
predlog za dopustitev revizije - osebni stečaj - procesna sposobnost stranke v osebnem stečaju - odstop od sodne prakse - preužitkarska pogodba - razveza pogodbe - neizpolnjevanje pogodbene obveznosti
Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena, kar pomeni, da je procesno sposoben v mejah svoje poslovne sposobnosti.
ZUP člen 43. ZBan-1 člen 347, 352, 353. URS člen 22, 23, 25.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke - postopek sodnega varstva zoper odločbo o izrednih ukrepih Banke Slovenije - odločba Ustavnega sodišča - pravica do udeležbe v postopku izdaje odločbe o izrednih ukrepih ZBan-1 - vročitev odločbe Banke Slovenije - stranka in stranski udeleženec - aktivna legitimacija - varstvo v upravnem sporu - odškodninska tožba - prekinitev postopka
Z odločbo Ustavnega sodišča U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 je bilo ugotovljeno, da ureditev 347. člena ZBan-1 v delu, v katerem imetnikom izbrisanih ali konvertiranih finančnih instrumentov ne priznava pravice, da v upravnem sporu izpodbijajo odločbo Banke Slovenije, pač pa jim daje drugačno sodno varstvo v obliki odškodninske tožbe, pomeni način izvrševanja pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave (drugi odstavek 15. člena Ustave). S tem je bila razrešena dilema, ali je bila specialna ureditev udeležbe v postopku nadzora po 352. členu ZBan-1 in v zvezi s tem ureditev vročanja odločbe o izrednih ukrepih po tretjem odstavku 353. člena ZBan-1, ki glede na drugi odstavek 330. člena ZBan-1 izključuje uporabo splošne ureditve udeležbe po ZUP, skladna z Ustavo.
Če ni bila v neskladju z Ustavo zakonska ureditev v 347. členu Zban-1, ki imetnikom izbrisanih oziroma konvertiranih kvalificiranih pravic ni omogočala, da bi lahko v svojem imenu sodno izpodbijali (v upravnem sporu nastopali kot tožniki) dokončno odločbo Banke Slovenije, taka ni mogla biti niti ureditev, ki jim ni dajala pravice do udeležbe v postopku izdaje odločbe o izrednem ukrepu in do vročitve odločbe.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1016100
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/2.
dovoljenost revizije - omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - objektivne okoliščine - nesodelovanje v postopku - milejše oblike okoliščin, ki kažejo na nevarnost pobega - nedovoljen vstop v rs - druge milejše okoliščine na podlagi individualne obravnave
Odločitev je utemeljena na okoliščini iz pete alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2, glede uporabe katere je torej Vrhovno sodišče že sprejelo stališče, kot je že pojasnjeno zgoraj, za odločitev v obravnavani zadevi vprašanje v zvezi z uporabo kriterijev iz drugega odstavka 68. člena ZTuj-2 ni (več) pomembno pravno vprašanje, saj odgovor nanj na odločitev ne vpliva.
Kriteriji za uporabo pooblastila za pridržanje morajo biti dovolj določni, nedvoumni in predvidljivi, da je onemogočena možnost arbitrarnega odločanja. Vsak nedovoljen vstop v Republiko Slovenijo ne more biti podlaga za omejitev gibanja. Sama zakonska določba ni dovolj konkretizirana in natančna, ker ne razmejuje, kdaj je lahko nedovoljen vstop razlog za pridržanje prosilca oziroma kdaj ne. Lahko bi tak razlog bil glede na posamezne okoliščine konkretnega primera, ki pa bi morale biti konkretizirane oziroma v naprej določene. Enako velja za kriterij druge milejše okoliščine na podlagi individualne obravnave, ki je tako široko pomensko odprt, da sam ne ustreza zahtevi Uredbe Dublin III po vnaprej opredeljenih kriterijih za utemeljitev znatne begosumnosti prosilcev
tujec - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Resda pravnomočna odločba o katerem koli prekršku sama po sebi ne zadostuje za obstoj domneve, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu RS. Vendar je pritožnik ravnal v nasprotju z zakonodajo s področja prava tujcev. S tem je oviral državo pri izvajanju nadzora nad zakonitim priseljevanjem in trgom delovne sile, zagotavljanju varstva delavcev in socialnih pravic ter preprečevanju nelojalne konkurence. Narava pritožnikove kršitve je bila v konkretnem primeru takšna, da utemeljuje zavrnitev dovoljenja za prebivanje.
Iz opisane spremembe jasno izhaja namen zakonodajalca, da je v četrtem odstavku 20. člena ZKZ določen procesni rok, v katerem morajo biti izjave o sprejemu objavljene ponudbe priporočeno poslane (oddane na pošto) upravni enoti. Čas sklenitve pogodbe torej ni okoliščina, od katere bi bil odvisen odgovor na v reviziji izpostavljeno pravno vprašanje. Pomembna je le ugotovitev, ali je bila izjava o sprejemu ponudbe oddana v 30 dnevnem roku iz 20. člena ZKZ.
ZUS-1 člen 36, 36/3, 36/4.. ZSPJS člen 3, 3a, 43b. ZJU člen 179.
sistem plač v javnem sektorju - dodatek za čas stalne pripravljenosti - inšpekcijski nadzor - procesne predpostavke za tožbo - izpodbojna tožba - tožba zaradi varstva človekovih pravic
Z izpodbijano odločitvijo ministra o ugovoru zoper ukrepe inšpektorja ni bilo v ničemer poseženo v pravice pritožnice kot institucije - proračunske uporabnice, niti ji niso bile naložene nobene obveznosti, niti ni bilo poseženo v njen pravni položaj, kar so bistvene procesne predpostavke za dovoljenost upravnega spora, ob seveda izkazanem pravnem interesu za vložitev tožbe.
ZUS-1 člen 20, 20/3, 83, 83/2-2, 83/2-3, 85, 85/1.
dovoljenost revizije - izbris delov GERK - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
Prvi del vprašanja (pravice članov agrarne skupnosti) se nanaša na okoliščine, katerih obravnavo je sodišče prve stopnje zavrnilo zaradi nastale prekluzije (tretji odstavek 20. člena ZUS-1), drugi del vprašanja (glede pomoči prava neuki stranki) pa se nanaša na izvajanje oziroma vodenje upravnega postopka, kar v tožbi sploh ni bilo problematizirano, kršitev pravil upravnega postopka pa glede na prvi odstavek 85. člena ZUS-1 ni revizijski razlog.
Revident svojih navedb glede zelo hudih posledic (da se preživlja izključno z opravljanjem kmetijske dejavnosti, od katere je eksistenčno odvisen, da obdeluje zemljišča in zemljišča v skupni lasti članov agrarne skupnosti, da pomeni izbris delov GERK nesorazmeren poseg v lastninsko pravico, ker je tudi sam član agrarne skupnosti, in poseg v razpoložljive površine za pašo živine, ki je glavni vir prihodka njegove kmetije, da se bo bistveno zmanjšal obseg prihodkov, s katerimi preživlja sebe in svojo družino, da bo nastal socialni problem) ni z ničemer izkazal.
dovoljenost revizije - dovoljenost pritožbe - presoja zakonitosti akta - zavrženje pritožbe - zavrženje revizije - jasno zakonsko besedilo - zelo hude posledice niso izkazane
Zgolj to, da se v tožbi uveljavljajo tudi kršitve ustavnih pravic, pa ne pomeni, da ne gre več za spor zoper upravni akt, saj se kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin v povezavi z izpodbijanim upravnim aktom lahko uveljavljajo tudi v sporu na podlagi 2. člena ZUS-1.
Za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pa ne gre, če je na postavljeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila, torej tedaj, če je besedilo zakonskih določb, na katere se vprašanje nanaša, jasno.
Vrhovno sodišče se je do izpostavljenih vprašanj v vsebinsko enakih zadevah, vloženih v istem časovnem obdobju, že opredelilo in sprejelo stališče, da materialno pravo (ZRud-1, Uredba 91/11), ki je bilo tudi podlaga za odločitev v obravnavani zadevi, ni bilo zmotno uporabljeno, prav tako pa tudi ni prišlo do zatrjevanih kršitev Ustave RS. Vrhovno sodišče lahko sicer določena pravna vprašanja, glede katerih se je že vsebinsko opredelilo, ponovno obravnava, če presodi, da je to ob morebitnih novih uveljavljanih argumentih potrebno prav z vidika že navedenih razlogov iz 367.a člena ZPP. Vendar pa od že sprejetih stališč Vrhovnega sodišča odločitev v obravnavani zadevi ne odstopa, prav tako pa niso podane zgoraj navedene okoliščine, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče moralo ista pravna vprašanja ponovno vsebinsko obravnavati. Revident tako z revizijo v tej zadevi, ob že sprejetem pravnem stališču, ki je zanjo neugodno, ne more uspeti, zato si svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nedovoljen predlog - revizija dovoljena po zakonu - znižano plačilo vrtca
Predlog za dopustitev revizije tožene stranke se nanaša na spor v zvezi s pravicami iz javnih sredstev. Po 4. točki 31. člena ZDSS-1 je v sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, razen v sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja, revizija vselej dovoljena. Tak spor je tudi pravica do znižanega plačila vrtca, saj gre za pravico iz socialne varnosti in je za njeno priznanje odločilen premoženjski cenzus. V takšnem sporu je revizija dovoljena že po samem zakonu.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZKme-1 člen 56, 56/2, 56/3, 56/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa za razvoj podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 120, 120/1.
dovoljena revizija - vrednostni spor - javni razpis - nastanek upravičenih stroškov - prevzem obveznosti na račun dodeljenih sredstev - izbor izvajalca - zavrnitev zahtevka za izplačilo sredstev - začetek upravičenosti stroškov
Sodišče prve stopnje je napačno izhajalo zgolj iz jezikovne razlage besedila prvega odstavka 120. člena Uredbe PRP in javnega razpisa, ampak bi moralo izhajati iz tega, kaj je namen navedenega določila. Prvi odstavek 120. člena Uredbe PRP izrecno določa, da vlagatelj ne sme začeti z deli pred datumom začetka upravičenosti stroškov, niti prevzeti nobenih obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev. To, ali je vlagatelj s tem, ko je izvajalca izbral pred začetkom datuma upravičenosti, že sprejel tudi obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev, pa je treba razlagati glede na okoliščine vsakega posameznega primera.
Vrhovno sodišče se je do izpostavljenih vprašanj v vsebinsko enakih zadevah, vloženih v istem časovnem obdobju, že opredelilo in sprejelo stališče, da materialno pravo (ZRud-1, Uredba 91/11), ki je bilo tudi podlaga za odločitev v obravnavani zadevi, ni bilo zmotno uporabljeno, prav tako pa tudi ni prišlo do zatrjevanih kršitev Ustave RS. Vrhovno sodišče lahko sicer določena pravna vprašanja, glede katerih se je že vsebinsko opredelilo, ponovno obravnava, če presodi, da je to ob morebitnih novih uveljavljanih argumentih potrebno prav z vidika že navedenih razlogov iz 367.a člena ZPP. Vendar pa od že sprejetih stališč Vrhovnega sodišča odločitev v obravnavani zadevi ne odstopa, prav tako pa niso podane zgoraj navedene okoliščine, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče moralo ista pravna vprašanja ponovno vsebinsko obravnavati. Revident tako z revizijo v tej zadevi, ob že sprejetem pravnem stališču, ki je zanjo neugodno, ne more uspeti, zato si svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZRud-1 člen 2, 2-1, 3, 50, 50/1-5, 151.
dovoljenost revizije - podaljšanje rudarske pravice - pomembno pravno vprašanje - odločitev v zadevi ni odvisna od odgovora nanj
Odgovor na revidentkino vprašanje izhaja že iz besedila 5. točke prvega odstavka 50. člena ZRud-1, ki določa, da se čas veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje (to pa po 1.3. točki 2. člena ZRud-1 zajema pridobivanje, obogatitev in uskladiščenje mineralnih surovin, ne pa zgolj sanacije) lahko podaljša, če je pridobivalni prostor skladen z dokumenti urejanja prostora. Vendar izpodbijana odločitev ne temelji na stališču, da je vlogo za podaljšanje rudarske pravice mogoče zavrniti kljub temu, da je bilo predloženo potrdilo občine o skladnosti pridobivalnega prostora za izkoriščanje z dokumenti urejanja prostora. Revidentka v reviziji tudi sama zatrjuje, da iz potrdila, na katerega se sklicuje, izhaja, da so predmetne parcele, ki so sicer označene kot peskokop, po namenski rabi opredeljene kot gozdno zemljišče, predvideno za sanacijo peskokopa. Odločitev v obravnavani zadevi torej ni odvisna od odgovora na zastavljeno vprašanje.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 32, 32/2, 32/3. ZPP člen 285.
ureditvena začasna odredba - materialno procesno vodstvo v postopku izdaje začasne odredbe
Ker je bil postopek dodelitve sredstev na javnem razpisu že zaključen, predlagana začasna odredba (da naj se konkretni splošni pogoj iz javnega razpisa ne upošteva pri ugotavljanju popolnosti pravočasno prispelih vlog) ni primerna za preprečitev nastanka škode.
Ker je postopek izdaje začasne odredbe hiter in se o predlogu ne odloča na naroku, stranka ne more pričakovati materialnoprocesnega vodstva. Navedeno ob upoštevanju, da se za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1, določbe ZPP uporabljajo primerno (prvi odstavek 22. člena ZUS-1) in ne subsidiarno, izključuje uporabo določbe 285. člena ZPP. Tudi sicer se pojem materialnega procesnega vodstva nanaša na navedbe o dejstvih, na zbiranje dokazov in razjasnjevanje pravnih vprašanj, ne pa na oblikovanje predloga za ureditev stanja v smislu konkretizacije načina, kako naj se to uredi, saj bi to pomenilo, da je tak predlog oblikovalo sodišče in ne stranka.
dovoljenost revizije - stvarna pristojnost - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - zavrženje revizije
Revidentka standardu natančne in konkretne opredelitve pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno za odločitev v obravnavani zadevi, ni zadostila, zato revizije na obravnavani podlagi ni mogoče dovoliti. Vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, revidentka namreč sploh ni navedla. Vrhovno sodišče pa s svojo interpretacijo argumentov iz revizije ne more nadomestiti navedenih manjkajočih navedb, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Navajanje revizijskih razlogov in nestrinjanje z razlogi izpodbijane sodbe, brez ustrezne konkretizacije pravnega vprašanja, pa samo po sebi še ne utemeljuje dovoljenosti revizije.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja:
"Ali je pravilna pravna razlaga sodišča druge stopnje, da je o tožnikovem tožbenem zahtevku, postavljenem v delovnem sporu Pd 137/2014, v zvezi s Pdp 649/2016, že odločeno s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1151/2011".
ZPP člen 367a. ZPIZ-1 člen 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149. ZPIZ-2 člen 429, 429/9, 403, 403/3.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - pravna kvalifikacija pojma telesna okvara - sprememba zakonske definicije - uporaba zakona
Revizija se dopusti glede vprašanja, kateri predpis je odločilen za materialnopravno presojo o tem, ali ima tožnica pravico do invalidnine za telesno okvaro.