• Najdi
  • 1
  • od 8
  • >
  • >>
  • 1.
    VSRS Sodba XI Ips 42108/2016
    26.4.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00003220
    ZKP člen 149a., 149a/3, 371, 371/1-8.
    absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pripor - nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrep - tajno opazovanje
    Če je osebo dopustno tajno opazovati in ji slediti z uporabo tehničnih sredstev, za kar je potrebno dovoljenje državnega tožilca oziroma preiskovalnega sodnika, potem je osebo še toliko bolj dopustno tajno opazovati brez uporabe tehničnih sredstev.
  • 2.
    VSRS Sodba XI Ips 13359/2017-84
    26.4.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008291
    ZKP člen 201, 201/1, 202, 202/2, 371, 371/1-11.
    bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja
    Iz opisa dejanja, ki se obdolžencu očita v obravnavani zadevi, je jasno razvidno, katero dejanje naj bi storil obdolženec. Dejanje, ki je opisano, izpolnjuje tudi vse zakonske znake obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Da naj bi obdolženec kaznivo dejanje storil naklepno izhaja iz tistega dela opisa, kjer se mu očita, da je vozil predrzno in brezobzirno, brezobzirnost pa že pojmovno izključuje ravnanje iz malomarnosti. V čem naj bi bila obdolženčeva predrznost oziroma brezobzirnost, pa je v opisu dejanja tudi določno opisano.

    Obdolženec naj bi namreč huje kršil več pravil cestnega prometa, pri čemer naj bi pri rdeči luči brez zaviranja s svojim vozilom izredno močno trčil v kolesarko, ki naj bi pravilno prečkala križišče.
  • 3.
    VSRS Sklep II DoR 35/2017
    20.4.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0018965
    OZ člen 164. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija - pritožba - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje - pritožbena obravnava - vzpostavitev prejšnjega stanja - restitutio in integrum - odškodnina
    Revizija se dopusti glede vprašanja obstoja pogojev za spremembo prvostopenjske sodbe na pritožbeni stopnji brez obravnave, glede na dejstva, ki so bila ugotovljena v postopku na prvi stopnji in so pomembna za presojo „vzpostavitve prejšnjega stanja“.
  • 4.
    VSRS sodba II Ips 308/2015
    20.4.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0018905
    OZ člen 15, 18, 51, 1012, 1013.
    pogodba o poroštvu - poroštvena izjava - obličnost - varstvo poroka - vsebina poroštvene izjave - veljavnost pogodbe
    Namen obličnosti pri poroštveni izjavi je varstvo poroka in ne upnika pred nepremišljenostjo; poroštvena pogodba namreč obremenjuje samo poroka, pri čemer porok za svoje poroštvo ne prejme plačila. Ker porok torej neodplačno jamči za tujo obveznost, ga zakonska določba varuje pred prenagljeno odločitvijo prav s tem, da zahteva njegovo pisno izjavo in ne tudi upnikovo, čigar položaj se s poroštvom olajšuje. Gre za „hibriden“ nastanek pogodbenega razmerja, kot kombinacije pisne in ustne izjave oziroma izraza pogodbenih volj pogodbenih strank.

    Revidenta ni mogoče „cepiti“ kot individuuma na fizično osebo in na njegov pravni status kot zastopnika glavnega dolžnika ter izključiti njegovo vlogo fizičnega subjekta kot poroka, na način kot to meni revident. Navedena okoliščina njegove dvojne vloge namreč ne pomeni, da ni podpisal poroštvenih izjav kot fizična oseba, kot poskuša v nasprotju z dejanskimi ugotovitvami obeh sodišč, ki slonita na jasnih zapisih poroštvenih izjav, kjer je kot porok naveden in podpisan toženec kot fizična oseba, prikazati še v reviziji.

    Materialno pravo sta sodišči pravilno uporabili tudi z odgovorom na vprašanje ali je bila v poroštvenih izjavah vselej dovolj natančno oziroma v zadostni meri identificirana obveznost glavnega dolžnika. Temu pravnemu standardu je bilo zadoščeno že zgolj s sklicevanjem na določno opredeljene kreditne pogodbe, s katerimi je bil toženec že predhodno seznanjen in z navedbo zneskov obveznosti v samih poroštvenih izjavah.
  • 5.
    VSRS Sodba I Ips 45214/2013-123
    20.4.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2008295
    ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372/1-1. KZ-1 člen 211, 211/1.
    kršitev kazenskega zakona - goljufija - zakonski znak kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - prikazovanje dejanskih okoliščin - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih
    Iz okoliščin konkretnega primera, ob upoštevanju zaupnega odnosa, ki se je predhodno vzpostavil med obsojencem in oškodovanko, in dejstvu, da je obsojenec vedel, da je oškodovanka ravno v tistem času prejela denar iz naslova prodaje stanovanja, je nedvomno mogoče sklepati, da je obsojenec, četudi ne eksplicitno (expressis verbis), pač pa z opisovanjem finančnih težav, povezanih z domnevnim odprtjem tovarne, oškodovanki povsem nazorno izrazil željo, naj mu posodi denar.

    Opis kaznivega dejanja zagovornici ne daje nobene podlage za očitek kršitve kazenskega zakona, saj iz opisa dejanja jasno in določno izhaja, med drugim tudi to, na kakšen način je obsojenec oškodovanko z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravil v zmoto, ko ji je zatrdil, da ustanavlja firmo, ki se bo ukvarjala z bio oljem, in da ji bo denar vrnil v dveh mesecih, ter ji v ta namen izročil pisno potrdilo.
  • 6.
    VSRS Sodba I Ips 17472/2015-64
    20.4.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008286
    ZKP člen 340, 340/1-1, 355, 355/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3. URS člen 29, 29-3.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvajanje dokazov - pravice obrambe - zaslišanje obremenilnih prič - navzočnost obdolženca pri zaslišanju priče - zaslišanje priče pred zaprošenim tujim sodiščem - branje zapisnika o izpovedbi priče

    Obsojenec mora imeti v primeru, ko je izpovedba priče oziroma zagovor soobdolženca edini dokaz ali dokaz, na katerem v odločilni meri temelji obsodilna sodba, realno možnost, da vsaj enkrat v postopku preveri resničnost in zanesljivost oziroma verodostojnost izpovedb prič oziroma, da je vsaj enkrat navzoč pri neposredni izvedbi tega dokaza. Vendar pa tudi to pravilo ni absolutno oziroma so dopuščene določene izjeme.

    Dopustno je opreti sodbo na posreden, edini ali odločilen dokaz, če je izvedeni postopek mogoče oceniti kot pošten in če tak dokaz - zaslišanje priče nikakor ni (več) mogoč zaradi smrti, strahu ali drugih razlogov, torej kot skrajno možnost, pri čemer se seveda presoja ta dokaz v povezavi z ostalimi podatki in dokazi v spisu.

  • 7.
    VSRS Sklep II Ips 259/2016
    20.4.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00005887
    ZPP člen 253, 253/1, 339, 339/2-8.
    dokaz z izvedencem - zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija

    Sodišče praviloma ne more zavrniti obrazloženega predloga za zaslišanje izvedenca z utemeljitvijo, da je po njegovi oceni izvedensko mnenje popolno in prepričljivo oziroma s pojasnilom, da je zaradi narave izvedenskega dela sprejelo odločitev, da se izdela le pisno mnenje.

  • 8.
    VSRS Sklep I R 53/2017
    20.4.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018957
    ZPP člen 67.
    prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
    „Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine,

    Okoliščina, da je tožnica zaposlena na sodišču, pred katerim je v teku konkretna pravdna zadeva, je po prepričanju Vrhovnega sodišča okoliščina, ki lahko vzbuja dvom v nepristranskost sodišča oziroma ustvarja videz, da sodišče ne bo odločilo nepristransko.
  • 9.
    VSRS Sodba in sklep II Ips 307/2015
    20.4.2017
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00000107
    OZ člen 393. ZZZDR člen 123. ZPP člen 41, 4171, 41/2, 191, 191/1-2, 367, 367/2, 377.
    dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - formalno sosporništvo - deljiva obveznost - solidarna obveznost - nemožnost uporabe nepremičnine - zavrženje revizije - uporabnina - višina uporabnine
    Utemeljena je revizija v delu, da je toženkina korist zaradi dolžnosti preživljanja mladoletnih otrok (123. člen ZZZDK) večja tudi za delež, ki odpade na njena dva mladoletna otroka.
  • 10.
    VSRS sklep II Ips 273/2016
    20.4.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018918
    ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 367, 367/2, 367/5, 377, 393, 393/3, 406.
    dovoljenost revizije - deljiva obveznost - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
    Terjatev v izreku sodbe ni opredeljena kot solidarna na upniški strani, solidarnost na upniški strani pa se ne domneva. Gre torej za deljivo obveznost, ki se, če ni določeno kaj drugega, deli med upniki na enake dele in more vsak upnik zahtevati le svoj del terjatve. Dovoljenost revizije se zato presoja glede vsakega tožnika posebej.
  • 11.
    VSRS Sodba II Ips 246/2015
    20.4.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00015014
    ZDru-1 člen 2, 12, 13, 14. ZASP člen 147. ZPP člen 13.
    društvo - kolektivna organizacija - izpodbijanje sklepov skupščine - sprememba statuta - aktivna legitimacija člana društva - pravice člana društva - glasovalne pravice - omejitev glasovalnih pravic - razveljavitev sklepov skupščine - exceptio illegalis - aktivna stvarna legitimacija - dovoljenost revizije - nedenarni tožbeni zahtevek - vrednost spornega predmeta
    Skupščina toženca je odločala o spremembah in dopolnitvah Statuta in drugih najpomembnejših odločitvah v društvu (pripojitvi novega društva), za te primere pa (kogentna) določba prvega odstavka 13. člena ZDru-1 določa obvezno odločanje zbora članov, ki ga sestavljajo vsi člani.
  • 12.
    VSRS Sklep II DoR 14/2017
    20.4.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VS0018930
    ZPP člen 367a, 367c, 367c/2.
    predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - zavarovalna pogodba - sklenitev zavarovalne pogodbe - zavarovalna polica - nova ponudba
    Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, ker niso podani pogoji iz 367.a člena ZPP.
  • 13.
    VSRS sodba in sklep II Ips 291/2015
    20.4.2017
    DENACIONALIZACIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0018919
    ZDen člen 72, 72/2. ZG člen 5.
    denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - gozdno zemljišče - kmetijsko zemljišče - višina nadomestila - metoda izračuna nadomestila
    V sodni praksi so se oblikovale različne metode izračuna nadomestila (koristi) po drugem odstavku 72. člena ZDen: s pomočjo hipotetične najemnine, najemnine, ki jo je zavezanec prejemal na podlagi obstoječih pogodb v relevantnem obdobju, višine katastrskega dohodka pri kmetijskih zemljiščih, dobička iz gospodarjenja z zemljišči. Enoznačnega odgovora za način izračuna koristi torej ni. Izbira konkretne metode je odvisna od narave nepremičnine in okoliščin posameznega primera.

    Vprašanja vračanja nepremičnin, katerih vrednost se je po podržavljenju povečala ali zmanjšala, so se lahko obravnavala v okviru postopkov denacionalizacije (25. in 26. člen ZDen), ne pa v okviru zahtevkov po drugem odstavku 72. člena ZDen. Izhajajoč iz koristi, ki bi jo dosegel upravičenec, in stanja nepremičnin ob uveljavitvi ZDen, pa je treba pri uporabi in gospodarjenju z nepremičninami, pri katerih je v javnem interesu omejeno izvrševanje lastninske pravice - kar velja prav za gozdove, saj je vsakokratni lastnik gozda dolžan pri gospodarjenju upoštevati ne le predpise, pač pa tudi načrte za gospodarjenje in upravne akte - in oceni koristi od tega upoštevati tudi vse v relevantnem obdobju veljavne omejitve.
  • 14.
    VSRS Sklep II DoR 13/2017
    20.4.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018931
    ZPP člen 367a, 367c, 367c/4. OZ člen 179.
    predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina - dokazi - novi dokazi - medicinska dokumentacija - gotova bodoča škoda - dodatna škoda
    Pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
  • 15.
    VSRS Sklep II DoR 48/2017
    20.4.2017
    ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018973
    OZ člen 167, 167/5. 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija - odškodnina - bodoča škoda - kapitalizirana renta - mesečna renta - normalen tek stvari - ukinitev rente zaradi spremenjenih okoliščin
    Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je tožnik upravičen do izplačila zneska kapitalizirane rente ob upoštevanju starosti 74 let, toženki pa pri tem onemogočena vložitev tožbe na ukinitev rente ob nastopu spremenjenih okoliščin.
  • 16.
    VSRS sklep Cp 4/2017
    20.4.2017
    MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    VS0018921
    Pogodbo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 21, 21/1-6, 22.
    priznanje tuje sodne odločbe - hrvaška sodba - meddržavna pogodba
    V sporu, ki ga je vodila nasprotna udeleženka kot tožnica, pri čemer je hrvaško sodišče odločilo tudi o njeni pritožbi in jo zavrnilo, je takšna odločitev skladna z ustavo in pravnim redom Republike Slovenije.
  • 17.
    VSRS sodba II Ips 278/2015
    20.4.2017
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0018962
    OZ člen 179, 179/2.
    povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine - strah
    Da je bilo načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pravilno upoštevano, pokaže njena primerjava s prisojenimi odškodninami v tožnikovemu podobnih primerih.
  • 18.
    VSRS Sodba II Ips 265/2016
    20.4.2017
    MEDIJSKO PRAVO
    VS00000126
    URS člen 39, 40, 74. ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/1, 31, 31/1-2, 31-1/5, 31/1-6.
    mediji - pravica do objave popravka - odklonitveni razlogi - vsebina popravka - žaljivost popravka - kolizija ustavnih pravic
    Ker gre za obrambo prizadetih materialnopravnih pravic in interesov, se mora popravek nanašati na tisto vsebino novinarskega prispevka, ki je v pravice ali interese prizadetega zarezala, in ne v neke obrobne ter z vidika prizadete materialnopravne sfere nebistvene dele novinarskega prispevka.
  • 19.
    VSRS sodba II Ips 254/2016
    20.4.2017
    DEDNO PRAVO
    VS0018922
    ZN člen 47, 47-3, 48, 51, 51/1-2, 51/1-3, 54.
    sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - notarski zapis - obličnost - ničnost
    Ob ugotovljenih pravno pomembnih dejstvih sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določbe ZN, ko sta ugotovili, da pri sestavljanju spornega sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju niso bila prekršena obličnostna pravila. Bistveni razlogi v obeh sodbah so razumljivi, si ne nasprotujejo in omogočajo preizkus zakonitosti in pravilnosti.
  • 20.
    VSRS Sklep II Ips 313/2015
    20.4.2017
    DAVKI - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠILNO PRAVO
    VS00000094
    ZIZ člen 17, 44, 55, 55/1-8. ZDoh-2 člen 27, 75, 75/2-2. ZDavP-2 člen 12, 12/1, 12/4, 57, 129, 145. ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 280, 280/1.
    zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - načelo formalne legalitete - izvršilni naslov - davek - obdavčitev - davčni odtegljaj - ugovor delne izpolnitve - delna prostovoljna izpolnitev obveznosti - plačilo davčnega odtegljaja za upnika s strani dolžnika - odškodnina - denacionalizacija - akontacija dohodnine - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja
    Po presoji Vrhovnega sodišča stališče sodišča druge stopnje, da je treba na dolžnikov ugovor šteti, da je del obveznosti upniku veljavno izpolnil že s tem, ko je zanj plačal davek od prisojenega nadomestila, ne posega v načelo formalne legalitete v izvršilnem postopku. Z upoštevanjem dolžnikovega ugovora sodišče druge stopnje ni spremenilo niti terjatve niti strank iz izvršilnega naslova. Upnik iz izvršilnega naslova je namreč tudi ob upoštevanju ugovora delne izpolnitve terjatve materialnopravno gledano dobil točno toliko, kolikor mu je bilo prisojeno s sodbo v pravdi. Upoštevati je namreč treba, da je tudi plačilo davčnega odtegljaja pravzaprav plačilo upniku oziroma natančneje za upnika (samo ne njemu na račun, ampak zanj državi). Denacionalizacijskemu upravičencu (upniku) seveda pripada celotno prisojeno nadomestilo po 72. členu ZDen, vendar pa zaradi davčne obveznosti in zakonsko predvidenega načina plačevanja davka prek plačnika davka v neposredno razpolaganje lahko dobi le zmanjšan (neto) znesek.

    Presoja pravilnosti obračuna davčnega odtegljaja ni predmet civilnega izvršilnega postopka. Ker je dolžniku uspelo dokazati, da je davčni odtegljaj za upnika obračunal in plačal državi, je v okviru presoje utemeljenosti ugovora delne izpolnitve treba šteti, da je bila terjatev v višini plačanega davčnega odtegljaja izpolnjena, pri čemer izvršilnemu sodišču ni treba presojati, ali je bila višina davčnega odtegljaja pravilna oziroma, ali je pravilno, da je bil davčni odtegljaj sploh odtegnjen in plačan.
  • 1
  • od 8
  • >
  • >>